Izgubil sem se, ko sem pobegnil

Objavljeno: 06.08.2014

Izgubil sem se Razlogov, da pes včasih pobegne je veliko.

Običajen pobeg je lahko pogojen z dolgočasjem, osamljenostjo, spolnim nagonom (če pes ni kastriran), nenadnimi in nepričakovanimi dogodki, strahom, radovednostjo in mnogimi drugimi razlogi.

Kako daleč bo pes pobegnil je odvisno predvsem od njegove velikosti in kondicijske pripravljenosti.
Mladiček velike pasme lahko teče tudi do 8 kilometrov daleč medtem, ko na drugi strani majhen pes, načeloma, ne teče dlje od dobrega kilometra.
V večini primerov se pes izgubinekje v krogu 4 do 5 kilometrov od »pobeglega« izhodišča.

Pobegli pes bo, ko bo ugotovil, da lastnika oziroma vodnika ni blizu, začel iskati druge pse in ljudi, ki se mu bodo zdeli prijazni ter mu nudili udobje in zavetje.

Psa, ki je navajen življenja zunaj, boste najverjetneje našli na sosedovem dvorišču, v javnem parku, ob cesti, sprehajalnih poteh, itd. medtem, ko se bodo hišni psi raje skrili v grmovje ali pod vozilo, kjer bodo varni pred neznanci.

Da bi si morebitno iskanje čimbolj olajšali, je priporočljivo, da je pes označen (mikročip, tetovirna številka, podatki o lastniku na ovratnici) in ga bo tako najditelj lažje prepoznal ter vrnil varno v prave roke.

KAKO IN KDAJ SE ZAČNE ISKANJE

Iskanje pobeglega psa je potrebo začeti takoj.
Najpomembnejši sta prvi 2 uri po pobegu!

Pregledati je potrebno okolico in povprašati someščane vsaj v okviru 4 kilometrov.
Pustiti jim je potrebno kontaktne podatke, da bi nas lahko kontaktirali v primeru najdbe.

Zelo pomembno je tudi, da se na kraj, kjer smo bili nazadnje s psom, vrne in tam pusti kos oblačila, ki smo ga nedavno nosili in še vedno nosi naš vonj (neoprana obleka, prepotena športna oblačila,...).
Ta oblačilo se raztegne po tleh, kot posteljo, in se poleg položi posodo z vodo - ne pušča se hrane, saj bi ta pritegnila tudi druge živali!

S seboj se prinesemo tudi njegovo najljubšo piskajočo igračo, ki bo s svojim zvokom pomagala psu najti pot nazaj. Psi namreč zelo dobro slišijo in se bodo vrnili, če bodo slišali pomirjajoč glas njihove najljubše igrače.

Pri sebi je pametno tudi imeti priboljške, še bolje “človeško” hrano, ki bo odlična vaba izgubljencu.

V kolikor ima izgubljeni pes »pasjega« prijatelja, se tudi tega pripelje s seboj, saj noben pes nebi izpustil zabave in igre s svojim prijateljem.

Ves čas, ko se psa išče, se na glas govori s pasjim prijateljem in hkrati kliče izgubljenca.
Pomembno je včasih utihniti, da bi slišali eventualne šume ali premikanje v okolici. Mogoče celo pasji klic na pomoč.

Barve oblačil so pri iskanju tudi pomembne, saj psi vidijo barve drugače kot ljudje. Primerna barva obleke bo izgubljenemu psu pomagala, da bo lažje videl in prepoznal osebe od daleč.

Medtem, ko se preiskuje okolico, se mora večkrat vrniti na »pobeglo« mesto, da bi videli, če se je pes vrnil.

POMOČ IN OBVESTILO SOKRAJANOM

O pobeglem psu se lahko sporoči radijskim postajam, ki v svojem radijskem programu vsakodnevno namenijo vsaj nekaj minut za tovrstne oglase.

Obvesti se tudi vse potencialne in pristojne organe, ki pri iskanju lahko pomagajo: veterinarske klinike, trgovine za male živali, zavetišča, policijske postaje, cestno podjetje, društva za zaščito živali, veterinarske bolnice, ...

Bližnji lahko pomagajo tako, da skrbijo za klice in pripravijo oglase medtem, ko se mi lahko posvetimo iskanju.

Objavi se lahko tudi letake oziroma posterje s sliko in opisom psa ter kontaktnim telefonom.
Ti letaki naj bodo vidni (ne skoparite z barvami) in plastificirani oziroma oblečeni v prozorne plastične srajčke, ki jih bodo ščitile pred slabim vremenom.

Kot oglasni prostor lahko uporabi tudi zadnje steklo vodnikovega prevoznega sredstva.

STANJE PO 24 IN 48 URAH

Po 24 urah je potrebno okrepiti iskanje, saj obstaja velika verjetnost, da je psa že nekdo nekje videl ali našel.
Vsakdo, ki je našel izgubljenega psa, mora, po Zakonu, o tem, v roku 24 ur, obvestiti zavetišče, pristojno veterinarsko službo ali pa psa vrniti lastniku, če je ta prepoznan.

Kritična meja iskanja je pri 48 urah, ko je pes že utrujen in hkrati prestrašen ter zbegan.
Situacija ga tako zmede, da začne pozabljati dnevne navade in ljudi.

Lahko se zgodi, da se ob našem srečanju tako zmede in preplaši, da ga topožene v beg.
Namesto, da bi pritekli “v objem”, lahko zbežijo proč.

V takem primeru, je potrebno ob srečanju s psom ostati miren in pustiti psu, da se sam približa in prepozna vonje.

Napačno je razmišljanje, da v kolikor pes ni ves vesel našega snidenja nas ne mara ali celo, da nas je pozabil.

Po 7 dnevih beganja, se pes lahko ustali v nekem prostoru predvsem, če mu je tam nudena uteha, zaupanje in dostop do hrane.

NAJPOMEMBNEJE!

Med iskanjem se ves čas ostaja pozitiven in se z iskanjem ne odneha.

Naj spodnji primer srečne vrnitve v videu (angleško govoreče) da upanje in voljo do iskanja izgubljenega ljubljenčka...

Viri:
http://www.arhiv.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/pdf1/VURS_pes10_tisk.pdf
http://www.uradni-list.si/1/content?id=80271#!/Zakon-o-zasciti-zivali-%28uradno-precisceno-besedilo%29-%28ZZZiv-UPB2%29