Učenje pasje hišne čistoče

Kot drugje, se pri učenju pasje hišne čistoče mnenja delijo in na vsakem posamezniku je, da se sam odloči o načinu in vrsti učenja njegovega pasjega prijatelja.

Vrsta navade, ki želite, da jo vaš kosmatinec osvoji, je ali odvajanje zunaj ali znotraj doma.
V obeh primerih je toplo priporočljivo, da ste pripravljeni žrtvovati čas za uvajanje in prilagajanje, kar hišna čistoča sigurno je.

Kako pogosto mladiček odvaja?

Mladiček ne more opravljati odvajanja sam, dokler ni star 3 do 4 tedne. Do takrat njegova mati skrbi za spodbudo, da to opravi, zaradi česar je kakršno-koli človeško usposabljanje v tem času neproduktivno.

Načeloma mladiček lahko zadržuje odvajanje, merjeno v urah, toliko ur, kolikor ima mesecev plus ena.

Pri 4 tednih, in tja do 8 tednov, se mladička odstavlja od materinega mleka in do takrat svojega mehurja in črevesja še ne more zadrževati več kot 2 uri.

Torej, pri učenju hišne čistoče je plan izhodov oziroma nadzora nad odvajanjem izjemnega pomena.

Do 12 tedna sta mladičkovo črevesje in mehur razvita in takrat je lahko učinkovitost učenja najkasneje vidna.

Mladiček po 12 tednu odvaja na 3 do 4 ure, kar pomeni, da je izhode oziroma nadzor priporočljivo planirati temu primerno, in sicer od 6 do 8 krat na dan, odvisno od tega, kakšen zaspanec je vaš pes.

Večina mnenj govori, da mora pes po 16 tednu odvajati na 4 do 5 ur, kasneje pa se bosta s kosmatincem že toliko poznala, da si bosta urnik lahko prilagodila.

Tabela odvajanja mladička glede na njegovo starost:

Nad 10 do 12 urami ni priporočljivo, da pes zadržuje odvajanje pri katerikoli starosti.

V kolikor se odločite uvajati hišno čistočo v stanovanju, hiši,… (praksa premikanja časopisnega papirja, pasjega stranišča, ipd.), je terminski plan tudi pomemben, saj bo potrebno psa redno opozarjati na to, kje in kdaj naj odvaja.

Pri vseh metodah pa je potrebno, predno se odpravite spat, dati mladičku možnost, da se iztrebi.
Prvih nekaj noči bo kar napornih, saj bo mladiček jokal, ker se mu bo tožilo po domu. Tudi vaš odhod v spalnico ne bo mala malica zanj, saj boste kar naenkrat »izginili«.

Če ste v dom sprejeli starejšega psa, naj po večerji (okoli 20:00 ure) ne odhaja več na iztrebljanje. To opravilo naredite pred večerjo.

Kaj je še potrebno vedeti pred začetkom učenja pasje hišne čistoče?

Pred začetkom učenja je v pomoč vedeti, da psi, razen izjemoma, ne odvajajo v manjšem prostoru, v katerem imajo ležišče ter, da odvajajo v približno ob istem času.

Vsak mladiček, brez izjeme, odvaja vedno:

• ko se zbudi,
• po vsakem obroku,
• po igri oziroma razburjenju,
• ko se napije (po 10-30 minutah)

Če se zgodi “nezgoda” je potrebno lulanje ali kakanje skrbno pospraviti in odstraniti vonj (pomagate si lahko tako, da v vodo zmešate par kapljic kisa). V kolikor boste pozabili, bo vonj, ki je ostal, dal psu zeleno luč, da odvajanje ponovi na istem mestu.

Učenje pasje hišne čistoče

Vsak lastnik oziroma vodnik si želi svojega psa naučiti hišne čistoče čimhitreje in čim bolj učinkovito.

Pes se bo ob vztrajnem, doslednem in pravičnem učenju naučil hišne čistoče nekje v dobrih 14 dneh oziroma 3 tednih.

Učenje se prične z omejitvijo prostora, v katerem se pes giblje (ker sedaj vemo, da kužek načeloma ne lula kjer spi) in s terminskim planom, po katerem se psa redno vodi na izhode ali opominja na odvajanje.

Včasih je potrebno kar dolgo čakati, da mladiček opravi svoje, saj to počne pogosto in ga v primeru izhodov lahko temperaturna razlika zmoti pri njihovem delu.

Takoj, ko pes opravi svoje, se ga glasno pohvali in nagradi s priboljškom.
Da bi ujeli pravi trenutek pohvale in nagrade je priporočljivo, da se ves čas držite bližine psa oziroma ga imate na kratkem povodcu, da bi lahko bili čimpreje pri njem.

Le na ta način bo pes vedel zakaj je bil pohvaljen.

Zelo učinkovito je tudi da, ko se pes iztrebi, izrečete ukaz, ki si ga zamislite za tovrstno opravilo. Lahko je to, na primer,”Lulaj.” ali: “Kakaj.” Pri čemer je potrebno poskrbeti, da je ukaz vedno enak za eno opravilo.
Navada bo psa naučila, da bo kasneje odvajal na “ukaz” in tako razumel, kaj se od njega želi.

S časom, ko se boste s psom udomačili, boste v večini primerov že sami ugotovili pravi čas za odhod na potrebo. V večini primerov pes postane nemiren, začne vohljati, se hitreje premikati ali gibati v krogih, cvili… nato počepne !
V takem trenutku se psa prime, ostro reče: “NE!” in se ga odnese ven oziroma na primeren prostor. Ne pozabite na pohvalo po opravljenem delu.

Priporočljivo je, da v primeru, ko se psa vozi na odvajanje ven, izhoda ne zaključi takoj, ko pes opravi svoje. Ob taki navadi bo pes izhod povezal z odvajanjem in tega nikakor ne bo želel storiti hitro, saj bo vedel, da bo moral po končanem opravilu nazaj na dom.

V kolikor se poskrbi, da je pasje odvajanje prijetno, ne bo nikakršnih preglavic, ko se vam bo mudilo.

Izjemi

Ko vas mladiček nekaj časa ne bo videl (bo sam doma), se lahko zgodi, da bo ob srečanju “spustil nekaj kapljic” urina.
Tega se vsekakor ne sme kaznovati, saj ob razburjenju mladiček ne bo ločil “nezgode” od kapljic urina, ki so mu ušli zaradi razburjenja.

Najverjetneje bo jezo povezal z nezadovoljstvom, da vas je prišel veselo pozdravit.

Najprimerneje je, da se situacijo mirno ignorira, pospravi lužico oziroma odstrani vonj, navada pa se bo sama po sebi izpela.

Če se kdaj vseeno zgodi “nezgoda” in psa pri tem ne ujamete, ga ne kregajte, temveč ga peljite do lužice, mu jo pokažite (kuža bo razumel kaj od njega želite) in izrecite ukaz kot npr. ”Ne to!” ali: “Ne sme to.”
Ne pozabite temeljito pospraviti za njim.