Gremo na izlet, v hribe? No, pa malo premigamo tudi noge in tačke, ane? Potočka zijalka je bila v planu že nekaj časa. Govca (Olševa) prijeten dodatek k poti, nenačrtovan.

Po soteskah in nato v hrib, pelje pot do Podolševe. Cerkvica Sv. Duha, kot izhodišče, ponudi prijetno krožno pot do Potočke zijalke. Tudi razgled pri cerkvici je fantastičen.

Skozi gozd, do državne meje z Avstrijo najprej. Potem se malo “švercamo” po tujini 😉 in naprej po gozdu do Potočke zijalke.

In glej jo! Prikaže se med drevesi, skrita jama. Seveda pokukamo vanjo in naredimo posnetek. Tokrat brez razgleda na sosednje hribe in dolino. Oblačno vreme in megla se sicer postavita na razgled, a naš pasji junak hitro reši zadrego. Njegova silhueta popestri spominček iz jame. Da ne ostanemo “praznih rok”, no posnetka 😉

Nato se začne. Nato se šele začne! Impresivni razgledi, skale, obdane z macesni. Pod njimi travica, kot bi jo nekdo pridno kosil. Navdušenje narašča…

Pot proti Govci (Olševa) je na nekaj odsekih opremljena z jeklenico. Nič hudega za hojo, a prav pride za ravnotežje. V skalah se skrivajo, no ne ravno jame, so pa precej velike luknje za, vsaj, skrivanje 😉

Na Govco smo prispeli ravno, ko se je megla začela vse bolj nabirati ob vrhovih. Hitro smo se “ovekovečili” in srečno vrnili v Podolševo.

Tam nas je pričakalo sonce in lačni želodčki so se oglasili… Še razgledni krog do Luč in hitro na žlikrofe in  štruklje.