No pa smo šli. Za dobro jutro v velurju, bundi in kapi proti Sočergi, po Kraškem robu na Spodmole Veli Badin. Imenovane tudi kot ušesa Istre.

Že ob prihodu je sonce toplo grelo. Na kratek rokav konec februarja res ni bilo misliti. Napaka 😉

Od cerkvice sv. Kvirika se pot spušča do sedla, kjer na markacijah pot do Spodmolov ni označena. Zato pozorno in hitro zavijte desno v hrib.

Na sedlu smo tako obrnili desno in malček naprej se pokaže Naravni most. Tik za njim se razprostre razgled na mogočne pečine, ki se korak naprej pokažejo v vsej svoji veličini.

Ker smo bili prezgodnji zelenja in bujne vegetacije še ni bilo. Tudi ptic ne, ki bi jih lahko motili. Le sprehajalci, ki so uživali v razgledih in se greli na toplem “spomladanskem” soncu.