Kjer se sončni žarki začnejo, se nato sramežljivo skrijejo in vseeno pričarajo čudovit zahod.
Krenili smo iz Zazida, v smeri Kraškega roba po kolovozu skozi gozd. Pot nas je pripeljala na neporaščeno planoto. Samo mi in vse okoli nič.
Skočimo še na Lipnik in po manjšem vzponu pridemo do križa na Goliču.
Na povratku smo malo pohiteli. Nad Goličem so nas začeli zbirati nevihtni oblaki… Tresla se je gora, rodila se je miš. No, ne ravno. Sončni zahod je bil fantastičen.
