Pes in surova morska riba

Ljudje in živali varno uživamo večino surovih morskih rib že tisoče let in te, kot same, nimajo škodljivih učinkov. Surova morska riba je, dokazano, zelo zdrava tako za človeka kot psa.

Surova riba je lahko prebavljivo živilo in ne obremenjuje prebavnega sistema.

Je bogat vir beljakovin, kislin, joda, kalcija in selena in je en najbolj pomembnih virov Omega 3 in Omega 6 maščobnih kislin.

Omega 3 in Omega 6 maščobne kisline delujejo protivnetno, ščitijo kardiovaskularni sistem, znižujejo raven maščob v krvi, lase oziroma dlako naredijo sijočo in močno ter kožo zdravo. Te maščobe varujejo tudi sklepe in ščitijo imunski sistem.

Ribe se priporočajo kot, 1-2 krat tedensko, del pasje prehrane.

Pes lahko, tako kot človek, uživa večino rib, ki se mu ponudijo z ali brez kosti.

Potrebna pozornost pri hranjenju psa s surovo ribo

Mnogi zagovorniki prehranjevanja s surovo prehrano radi dopolnjujejo pasje obroke z ribjim mesom, predvsem z lososovim, ki je bogat po vsebnosti Omega 3 maščobnih kislin.

Potencialne nevarnosti, ki se lahko pojavijo s prehranjevanjem z ribo, so nevarnost poškodbe psa s kostmi ali okužba z notranjimi zajedavci.

Glodanje kosti

Veliko ljudi skrbi hranjenje psa z ribjimi kostmi, in tako je tudi prav.

Da bi minimizirali nevarnosti, ki jih prinaša uživanje kosti, je primerno psu ponuditi celo in svežo ribo, saj na ta način njene kosti tako niso izpostavljene oksidaciji.
To pomeni, da so mehkejše, lažje prebavljive in jih pes, kot take, lažje drobi.

Kadarkoli se pes prehranjuje oziroma gloda kosti, je primerno hranjenje nadzorovati.

Notranji zajedavci

Kot že omenjeno pri prehranjevanju s surovim mesom, je pes pri tovrstnem hranjenju izpostavljen notranjim zajedavcem oziroma okužbi z njimi.

Gliste (Nematodes) so kot velik, belo prosojen, sijoč, a kratek človeških las (25-150 mm dolg, 2 širok).
Njihova prisotnost se predvsem beleži v divjem, pacifiškem lososu. Gojen losos naj bi bil s tega vidika varen, vendar pa po drugi strani lahko vsebuje rastne hormone in ostanke zdravil ter je osiromašen Omega 3 in Omega 6 maščobnih kislin.

Črvi (Trematodes) se nahajajo na koži rib ali v njenih organih in so tudi očem vidni. Po večini so neškodljivi za psa, obstajajo pa poročani primeri zastrupitve s pacifiškim lososom.

Losos, surova morska riba za psa

Trakulje (Cestodes) so dejansko največja grožnja surove ribe. Nahajajo se predvsem v ribah plavajočih proti toku (losos; tuna plava s tokom). Živijo v notranjih organih ribe (predvsem v črevesju) in njenih telesnih votlinah.

Pacifiški losos

Okužba z zajedavci pacifiškega lososa je lahko za psa potencialno smrtno nevarna.

Ta nevarnost se pojavi, v kolikor se je sam parazit (parazit Nanophyetus salmincola) okužil z mikroorganizmom, imenovanim Neorickettsia helminthoeca.

Tovrstna zastrupitev je omejena predvsem na losose živeče ob pacifiški obali (Oregon, Washington, Kanada, severna Kalifornija) in je ob pravočasnem zdravljenju ozdravljiva.

Preprečevanje potencialne nevarnosti pri prehrani psa s surovo ribo

Kot pri nakupu druge hrane, je potrebno tudi pri tovrstnem poskrbeti, da je meso neoporečno.

Na srečo obstaja enostaven način preprečevanja okužbe psa z notranjimi paraziti surove ribe. Surovo ribo, tako kot ostalo meso, zamrznemo, kar uniči parazite.

Tudi kuhanje ribe ubije notranje zajedavce, kot tudi bakterije, vendar se s tem osiromaši ribje meso esencialnih sestavin.

Vnos živega srebra in toksinov v pasje telo, preko surovega ribjega mesa, se zmanjša tako, da se psu ponudi manjša, cela riba in ne veliki kosi. S tem enostavno omejimo količino vnosa.

Nevarnosti zadušitve ali drugih zapletov s kostmi se preprečuje tako, da se surovo ribo psu ponudi celo. Tako so kosti obložene z mesom in kožo.
Meso in koža preprečujeta potencialne poškodbe in upočasnjujeta oksidacijski proces ribje kosti.

Surova morska riba za psa da ali ne?

Preprosto povedano, če je imunski sistem psa dobro delujoč, možnost okužbe z notranjimi paraziti ni zaskrbljujoča. Enako, seveda, ne velja za psa, katerega imunski sistem je ogrožen ali ima težave s črevesjem.

V kolikor lastnik psa razume tveganja tovrstnega prehranjevanja, njegov pes, ob dobrem imunskem sistemu, ni v nevarnosti.

Višina tveganja je vsekakor subjektivna odločitev vsakega posameznega lastnika.

V kolikor se lastnik ne odloči za tovrstno prehranjevanje, psu lahko brez skrbi nadomesti esencialne sestavine ribjega mesa z nadomestkom k prehrani v obliki lososovega olja.

Deli s prijatelji: