Kužni kašelj je mešana okužba z več virusi (virus parainfluence, virus pasje kuge, adenovirus 2, corona virus) in se lahko komplicira z bakterijo (Bordetella bronchiseptica) ali mikoplazmami.
Povzroči vnetje grla in sapnika oz zgornjih dihal in je ena najpogostejših nalezljivih bolezni pri psih.
Kdaj se pojavi: Bolezen se največkrat pojavi v jesenskem času, ko so velike temperaturne spremembe, kar omogoča razvoj bolezni. Večja nevarnost za širjenje bolezni so dogodki, kjer je večje število psov – razstave, tekmovanja, tečaji v kinoloških društvih, pasji parki.
Inkubacija – to je čas ki mine od stika z drugim psom, ki je okužen, pa do znakov bolezni je ponavadi 1 teden (lahko 4 do 10 dni). Kužni kašelj lahko primerjamo z virusnim obolenjem dihal oz gripo pri človeku.
Znaki kužnega kašlja so: suh, močan in dražeč kašelj. Lastniki večkrat opisujejo, kot da se pes davi. Kašelj se pojavlja v prvi treh dneh navadno zvečer in ponoči. Pes lahko zaradi napenjanja na kašelj celo izbruha nekaj penaste bele sline, če pa ima poln želodec lahko izbruha tudi hrano. Lastniki lahko zato zmotno mislijo, da ima pes prebavne težave in da bruha in ne pomislijo na kužni kašelj ali pa da se mu je zataknil košček hrane ali kost. Prvi trije dnevi oz. predvsem noči so najhujši. Potem se kašelj pojavlja ob fizičnem naporu ali ko se pes razburi, če ga potegnemo na ovratnici, kadar laja. Vendar navadno ne bruha več. Te znaki trajajo še 4-10 dni.
Kužni kašelj lahko poteka tudi v milejši obliki. Pes ima lahko samo vnetje oči, izcedek iz nosu, je bolj miren, manj aktiven, nima apetita, kašelj se lahko le redko pojavi.
Zdravljenje: Bolezen velikokrat sama mine v enem do treh tednih. Ker pa je pri večini psov kašelj zelo dražeč in izčrpajoč, moramo kužni kašelj zdraviti.
Seveda po navodilih veterinarja, zato pa je potreben obisk v veterinarski ambulanti.
Kužni kašelj pa je lahko nevaren za mladiče, starejše pse in tiste z zmanjšanih imunskih sistemom, zato bolezni ne smemo podcenjevati.
Ne svetujem, da kužni kašelj zdravijo lastniki sami, saj lahko pride komplikacij kot je bronhitis in pljučnica. Če je pes neješč, ima vročino, je zelo apatičen ali krvna slika kaže na sekundarno bakterijsko okužbo bo veterinar predpisal še antibiotike. Ob dajanju antibiotikov, je dobro da psu v prehrano dodajate jogurt (probiotični), da ne pride do driske in prebavnih težav. Če pes jogurta ne je potem je dobro, da dobiva probiotik, ki jih mora pes dobivati skupaj z antibiotiki.
Velikokrat veterinar svetuje tudi jemanje zdravil, ki kašelj blažijo (NE! zdravil za izkašljevanje). Te so lahko v obliki sirupov ali tablet (zdravila za ljudi). Saj s tem kašelj umirimo in psu omogočimo normalno počivanje, saj je kašlje za psa naporen.
Prehrana: V prvih treh dneh naj bodo tudi obroki manjši, saj pes če ima poln želodec ob napadu kašlja lahko izbruha vsebino želodca. Hrana mora biti kvaliteta, predvsem moramo poskrbeti za zadostno oskrbo z vitamini. Najboljše, da v času bolezni dodajamo vitaminsko mineralne dodatke.
Fizična aktivnost: V času ko pes kašlja, ne sme imeti fizičnih naporov. Sprehodi naj bodo kratki za opravljanje potrebe. Na normalno fizično aktivnost lahko preidete en teden po tistem, ko je pes ne kašlja več.
Prenos bolezni: Psi so kužni, kar pomeni da bolezen lahko prenesejo na druge pse, še kak teden po prenehanju kašljanja. Okužba se prenaša z izdihanim oz. izkašljanim zrakom. Posledično se bolezen lahko prenaša tudi s predmeti na katere je prišla slina. Lastniki psa, ki ima kužni kašelj morajo bolj paziti pri higieni in si redno umivati roke, še posebno če pridejo v stik z drugimi, zdravimi psi.
Stik z drugimi psi: Pes naj nima kontaktov z drugimi psi, vsaj še en teden po prenehanju kašljanja, saj jih lahko okuži. Predvsem je nevaren tesni kontakt, ko pride do izmenjave sline (pitje iz iste posode, igranje z istimi igračami, pa tudi vožnja v istem avtu ni priporočljiva.
Svetujem tudi, da pes ki preboleva kužni kašelj ne obiskuje tečajev v kinoloških društvih, saj se bolezen zelo hitro prenaša na druge pse.
Zaščita: Psi, ki jih cepimo s kombiniranim cepivom proti parvovirozi, leptospirozi, hepatitisu, pasji kugi večinoma vsebujejo tudi cepivo proti nekaterim povzročiteljem kužnega kašlja. Problem je, da kužni kašelj povzroča kompleks virusov, proti vsem pa ni cepiva. In ker je eden izmed povzročiteljev tudi bakterija (Bordetella bronchiseptica) pa lahko zbolijo tudi cepljenih psi, saj v cepivu ni zaščite proti tej bakteriji.
Preventiva: V jesenskem času, kadar se najpogosteje pojavlja kužni kašelj poskrbimo za kvaliteto prehrano psa, psu damo tudi vitaminske dodatke.
Poizkusimo preprečiti, da bi pes, ko je razgret pil zelo hladno vodo, saj vse to zmanjšuje odpornost in v grlu dopušča virusom, da povzročijo vnetje. Pazimo na stike s psi, ki so bolni – tako direktne, kot tudi da bi mi kot lastniki prenesli okužbo na svojega psa.
Zbrala, uredila in napisala: Katja Skulj, dr.vet.med., 05.11.2015.