Nevarnost Toplotnega udara se prične nekje okoli 21 ̊C zunanje temperature zraka. Pri tej temperaturi in izpostavljenosti zaprtemu, neprezračenemu ali vlažnemu prostoru nad 15 minut, lahko pripelje do Toplotnega udara.
Tak prostor, in vsi v njem, so izpostavljeni nagli rasti temperature v relativno kratkem času.
Visoke temperature, sonce, aktivnosti (pohajkovanje, pohodništvo…)… Vse to sicer omogoči dolg in lep spomladanski ali poletni dan, a se ta lahko kaj hitro prevesi v nočno moro.
Kdaj pes doživi Toplotni udar?
Povprečna telesna temperatura psa je približno 38.5 ̊C.
Nekaj vlage pes sicer spusti skozi blazinice nog in skozi nos, vendar to nikakor ne zadošča za ohladitev njegovega telesa (psi se »ne« potijo).
V toplih dneh pes (po)skrbi za ravnovesje toplote v svojem telesu z dihanjem oziroma z izmenjavanjem toplejšega zraka v telesu s hladnejšim iz okolja.
Ko zunanja temperatura doseže 29 ̊C, je psu vse težje ohlajati svoje telo in vsaka daljša izpostavljenost, pri tako visoki temperaturi, je lahko usodna.
V primeru, da se telesna temperatura psa dvigne nad 40 ̊C, nastopi Toplotni udar, ki povzroči škodo celičnega in živčnega sistema ter pusti posledice na ostalih organih, kot so možgani, srce in jetra.
Pasja vročina in še bolj pasji avto
Ko govorimo o izpostavljenosti psa visoki temperaturi, načeloma, nimamo občutka kako hitro le-ta naraste v zaprtem avtomobilu.
Že pri pomladansko prijetnih, 21 ̊C, je 30 minutna izpostavljenost psa v zaprtem avtomobilu lahko usodna…
Praktično predstavitev rapidnega porasta temperature v avtomobilu, na prijetno vetroven, poletni dan, pri štirih 3-5 cm odprtih oknih, vam veterinar Dr. Ernie Ward ponazori v svojem posnetku na tej povezavi (posnetek je v angleškem jeziku in temperature izražene v ̊F).
Pogosti znaki Toplotnega udara pri psu
se prepoznajo kot:
- (pre)hitro in oteženo, hropeče dihanje,
- povišana temperatura (nad 40 ̊C),
- prekomerna žeja,
- zaskrbljujoče vedenje: nemir, nervoza, zmedenost, omotica, dezorientiranost,…
- povečan srčni urtip,
- lepljiva oz. gosta sluznica,
- temno rdeč jezik in dlesni,
- bruhanje, driska,
- krči,
- kolaps, izguba zavesti,
- in v hujših primerih tudi šok ali koma.
Kako ukrepati, ko pes doživi Toplotni udar
Ob sumu na Toplotni udar je potrebno takojšnje ukrepanje.
Psa je potrebno nemudoma umakniti v hladnejši, zrečnejši prostor (senca, avto s klimo, hladna garaža,…) in pričeti s postopnim zniževanjem telesne temperature.
Potreben je takojšen klic veterinarja!
Ker prehitra ohladitev lahko povzroči dodaten šok in težave pasjemu telesu, se postopek hlajenja izvede postopoma, s hladnimi in mokrimi (voda, ne led) brisačami ali krpami, ki se psu polagajo na vrat, dimlje, prsa in trebuh. Potrebno je hladiti tudi tačke.
Pomembno je omeniti tudi pozornost na osveževanje brisač oziroma krp vsakih nekaj minut, saj bodo te hitro dosegle temperaturo pasjega telesa.
Psu je potrebno močiti dlesni z vodo, saj verjetno ne bo želel ali (z)mogel piti sam.
Dokler telesna temperature pasjega telesa ne pade na 39 ̊C, se s hlajenjem ne preneha.
Ko se pes začne hladiti, se ga osuši in narahlo pokrije, da nebi nadalje izgubljal toplote.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Za pse se, ob visokih temperaturah, (po)skrbi tako, da se jih vodi na sprehod zgodaj zjutraj in pozno popoldne oziroma zvečer.
Mestni vodniki morajo biti pozorni tudi na razgrete tretoarje in ceste, saj ti lahko močno poškodujejo pasje tačke.
Ves čas se skrbi, da so kosamtinci primerno hidrirani in nastnjeni tam, kjer so temperature njim primerne.
Velikokrat je pametneje, da počakajo “doma” kot, da bi jih izpostavljenost previsokim temperaturam, v želji, da bi sledili vodnikom, ogrozila.