Soteska Pekel, krožna pot čez Pristavo – gpx

Pasji horizont | Izleti so preverjeni z našim psom | GPX sled | Avtentične fotografije | Prenovljeno: 13. julij 2026

Danes iščemo zase in za našega kosmatina senco in možnost osvežitve. Kraj, kjer se noge premigajo v hrib in glave v vodi ohladijo.

Soteska Pekel pri Borovnici bo kar prava lokacija, kjer narava hitro pokaže svojo moč – ozka soteska, gozd, slapovi, brzice in hladna voda, ki je po vročem dnevu pravi balzam.

Krožna pot skozi Sotesko Pekel, mimo petih slapov in nato še čez Pristavo nazaj proti izhodišču, bo služila našemu namenu.

Pot ni najlažja, saj zahteva nekaj kondicije in previdnosti, vendar je ravno zaradi razgibanosti eden zanimivejših izletov s psom v okolici Ljubljane.

Najlepši del poti je seveda voda. Hladni tolmunčki, šumenje slapov in trenutki, ko se lahko pes osveži, naredijo ta izlet posebej prijeten predvsem v toplejših mesecih.

Krožna pot skozi Sotesko Pekel

Izhodišče

Pot smo začeli pri izhodišču za Sotesko Pekel, kjer že takoj začutiš, da bo izlet nekoliko drugačen. Namesto širokih gozdnih poti nas pričaka ozka soteska, po kateri vodi pot ob potoku Borovniščica.

Voda je ves čas z nami in naš kosmatin je veselo skakal po njej. Voda enkrat mirno teče med skalami, drugič glasno preskakuje čez brzice. Ravno ta kombinacija gozda, skal in vode naredi Sotesko Pekel posebno.

Pes je tukaj ves čas zaposlen z raziskovanjem. Toliko zanimivih kotičkov je za pasji nos pravi mali naravni park.

Pet slapov Soteske Pekel

Glavna posebnost poti so seveda slapovi.

Ob vzponu skozi sotesko smo se ustavljali pri posameznih slapovih, kjer se teren vedno znova spremeni. Nekateri deli poti so bolj položni, nato pa hitro sledijo stopnice, skale in bolj strmi odseki.

Najbolj znan je predvsem 5. slap, kjer nas pričaka eden najlepših delov poti. Hladna voda in tolmun pod slapom sta po vzponu prava nagrada: “Cunje dol, kopalke gor, stisnemo zobe in … aaaaa 🙈! Ledena je ko sam hudič 😉”

Vzpon skozi sotesko zahteva nekaj previdnosti. Na poti so:

• strme stopnice,
• mokre skale,
• jeklenice,
• ozki prehodi,
• višinska razlika, ki jo hitro občutimo.

Pes mora biti pod nadzorom ves čas, predvsem na zahtevnejših mestih. Nekateri psi bodo brez težav premagali pot, drugi pa se bodo na stopnicah ali gladkih skalah počutili manj samozavestno ali pa se boste morali celo obrnit nazaj na izhodišče.

Ena teta bi rekla: “Ne t’iš psa gor, če ne gre. Al pa ga nes. No, tud nazaj greš lah, ane … ne bo konc sveta.”

Povratek čez Pristavo

Po vzponu do petega slapu smo nadaljevali krožno pot proti Pristavi.

Ta del poti je precej bolj umirjen. Namesto ozke soteske nas spremljajo gozdne poti in odprti pogledi na okoliške hribe.

Pristava je prijeten kontrast prvemu delu izleta. Po šumenju slapov in zahtevnem vzponu pride prav nekoliko bolj sproščen povratek skozi gozd.

Pasje preverjeno

Za Sotesko Pekel se splača malo potruditi.

Ni najlažja pot za psa, ni klasičen nedeljski sprehod in v vročini zna biti naporno in soparno.

Ampak, ko smo prišli do 5. slapa, zaslišali vodo, videli psa, ki uživa v raziskovanju, smo za nekaj trenutkov pozabili na vsakdan.

Pot je primerna za fizično pripravljene pse, ki so vajeni hoje po razgibanem terenu. Zaradi strmih stopnic, mokrih skal, jeklenic in zahtevnejših odsekov ni primerna za vse pse. Mladiči, starejši psi in psi, ki niso vajeni gorskih poti, naj izberejo lažjo traso ali skrajšajo pot.

Ob poti je več vodnih odsekov, tolmunčkov in slapov, vendar naj pes vodo pije samo iz preverjenih mest.