Ko ozeleni Velika planina, zaselke pastirskih koč obdajo Divji klinček, Rigelj, Encijan, Alpska mastnica, … in imamo raj na zemlji.

Od Kranjskega Raka smo pot prevozili po novi asfaltni cesti, do izhodišča.

Na Gojški planini smo občudovali zelenje, rož’ce, pastirske koče in odkrili skrito gugalnico. Ja, je treba malo s poti.

Odločno smo stopili mimo vseh planinskih koč do Zelenega roba. Težkega srca, a je šlo 😉

Zajterk, na gori, Veliki planini, v soncu in zelenju je bil kot izpolnjena skrita želja.

Še skok mimo sedežnice na Gradišče in… pripadalo nam je poziranje na plošči in ob skrinjici…

Na povratku smo, morali (bogi, ane ;)), na pivce v Domžalski dom in kosilo v Jarški dom. Kosilo z veliko začetnico in razgledom. Na Mali planini bi človek lahko kar ostal. Jedel, pil in užival v razgledih.

Se ni mudilo domov…