Okužba psa z bolhami, klopi, komarji, ušmi,...Okužbe psa z bolhami, klopi, komarji, ušmi in ostalimi zunanjimi zajedavci so zelo pogoste. Preventivno lahko ukrepamo s cepljenjem ali drugimi kožnimi pripravki (kapljice, ovratnice, kopeli, spreji,…).

Primerjavo pasjih kapljic (pipet) proti zunanjim zajedavcem najdete tukaj.

Zajedavci oziroma paraziti so živalski ali rastlinski organizmi, ki živijo na škodo drugega organizma, gostitelja, in lahko povzročajo huda obolenja.

Zelo pomembna pri preventivi so tudi repelentna sredstva, ki pomagajo preprečiti zunanjim zajedavcem, da bi se prisesali, grizli ali se kakorkoli nadalje hranili pri gostitelju. Z repelenti se občutno zmanjša tveganje za prenos organizmov, ki lahko povzročijo nevarno bolezen.

Pasje bolhe

so zunanji zajedavci, ki živijo na koži oziroma med dlako in se hranijo s krvjo gostitelja.

Nekateri psi so alergični na bolšji pik in zaradi praskanja in grizenja pride do vnetja kože. Tudi če pes ni občutljiv, ga lezenje in pikanje bolh zelo vznemirja.

Proti bolham se deluje sistemsko, kar pomeni, da se jih uničuje v vseh razvojnih oblikah in se jih hkrati odstraniti tudi iz bivalnega prostora oziroma prostora, kjer se pes giblje.

Bolhe so tudi vmesni gostitelji, najpogosteje pasjim trakuljam Dipilidium caninum in Echinococcus granulosus.

Pasji klopi

so zajedavci, ki prenašajo nevarne bolezni kot so: borelioza, anaplazmoza, erlihioza, babezioza (piroplazmoza), klopni meningoencefalitis in druge. Na gostitelja se “prisesajo”.

V svetu je okoli 800 vrst klopov, v Sloveniji je znanih 13 vrst, od tega jih 8 vrst prenaša bolezni. Najbolj pogost prenašalec bolezni pri nas pa je klop Ixodes ricinus.

Ker klop v okviru 30 minut, ko pride na gostitelja, še išče ugodno mesto kjer se bo prisesal. Ta čas je priporočljivo izkoristiti.

Najboljšo preventivo se izvede tako, da se psa pregleda takoj po sprehodu in se mu nemudoma odstrani klope.

Pri odstranjevanju klopov je potrebno paziti, da se odstrani celotnega klopa (s pinceto !) najkasneje v 24 urah, ko se je ta prisesa na psa. Po tem času klop prične izločati povzročitelje bolezni.

Za boljšo zaščito lahko psa pred odhodom v gozd poškropimo z repelentom v obliki spreja.

Piki komarjev

Kot ostali zunanji zajedavci tudi komarji prenašajo nalezljive bolezni s piki. S sesanjem krvi tako na pse prenesejo bolezni.

Pse lahko okužijo z diroflariozo in tako kot na ljudeh, povzročijo srbenje, nelagodje in alergijski dermatitis.

Piki flebotomov

Flebotomi so komarjem podobne majhne žuželke, katerih piki so neprijetni, povzročajo srbenje in prenašajo bolezni.
Bolezen, ki jo prenašajo flebotomi je lišmanioza.

Pasje uši

so zajedavci, ki živijo na koži in dlaki.
Pri psih sta najpogostejši dve vrsti uši. Prva se prehranjuje s krvjo, druga pa z dlakami in odmrlimi kožnimi celicami.

Uši ležejo jajčeca (gnide) na živali in jih prilepijo na dlake. Nova generacija se razvije v približno mesecu dni. Vse razvojne oblike uši lahko najdemo samo na živali, saj v okolici ne morejo preživeti.

Pri živalih se uši najpogosteje zadržujejo na glavi, pod pazduhami, v dimljah in na hrbtu.

Uši so lahko vmesni gostitelji, najpogosteje pasjim trakuljam, zaradi česar je temeljito odpravljanje uši še toliko bolj pomembno.

Pes in garje

Garje so tudi zunanji zajedavci in živijo na koži ali v koži.

Najpogostejše, pri psih, so tri vrste garjavcev: Demodex, Sarcoptes scabiei in Otodectes cynotis (ušesne garje), od katerih so najpogostejši Sarcoptes scabiei.

Garje so v majhnem številu normalen prebivalec kože zdravih psov in ne povzročajo težav. Ob padcu odpornosti in pri občutljivih živalih, mladih psih še posebej, pa se lahko prekomerno razmnožijo in povzročijo hude težave na koži.

Za prenos (okužbo) z garjami je potreben direkten kontakt med psi. Pes se lahko okuži tudi ob stiku z garjavo lisico.

Pas in gljivice

Mikrosporija je glivično obolenje na koži in dlaki, ki jo povzroča Microsporum canis. Glivica najpogosteje prizadene mačke, redkeje pse.

Obolenje je nalezljivo in se prenaša tudi na ljudi.

Mikrosporijo ugotavljamo s posebno ultravijolično svetilko (Woodovo svetilko) in gojiščno preiskavo v laboratoriju.

Bolezen se zatira po Zakonu. Zdravljenje pa je precej dolgotrajno (kopeli, mazila, tablete).

Pri močno napredovani bolezni je v več primerih potrebno žival uspavati.

Tukaj najdete Primerjavo kapljic (pipet) proti zunanjim zajedavcem.

Viri:
Klinika Loka
Bayer veterina

Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Deli s prijatelji preko: