Pasji horizont | Izleti in hribi so preverjeni z našim psom | GPX sled | Avtentične fotografije | Prenovljeno: 28. september 2026
Iščeš razgleden in pasu prijazen pohod blizu Ljubljane? Pohod, ki malček že zadiši po hribih? Potem bo Polhograjska Grmada prava izbira.
Polhograjska Grmada je eden bolj priljubljenih vrhov Polhograjskega hribovja. Midva sva si za lep pomladanski dan in prav posebno priložnost – pasji rojstni dan 🐾🎂 – izbrala daljšo krožno pot iz Polhovega Gradca. Pot je vodila mimo Planinskega doma na Ravneku, cerkvice sv. Uršule, čez Malo Polhograjsko Grmado in na vrh Polhograjske Grmade. V dolino sva se vračala mimo Lovske koče pod Malo Grmado.
Najina pot
Bil je čas teloha, ob poti se je že prebujala pomlad, na nekaterih senčnih delih pa naju je presenetil še sneg. Ravno prava kombinacija za rojstnodnevni pohod, ki sva si ga tokrat privoščila sama.
Planinski dom na Ravneku
S Polhovega Gradca sva zakorakala po uhojeni poti. S katere se odpre razgled na Polhov Gradec s cerkvijo.

Planinski dom na Ravneku ob poti
Slabih 20 minut kasneje sva že prišla do Planinskega doma na Ravneku. Prvi razlog za postanek, a ne za naju. Dom je bil zaprt in tako sva pot nadaljevala.
Koča s poti izgleda prav ljubko, malček skrita med drevjem s svojimi simpatičnimi okni.
No, kakorkoli, bova pa malicala iz nahrbtnika na Grmadi z razgledom, sva imela v mislih … No, dvonožna, štirinožni je kantent za malico vedno 😄
In nadaljevala sva proti cerkvici sv. Uršule …
Cerkev sv. Uršule

Sveta Uršula s psom
Ker je bil poseben dan in se nama, plansko, ni nikamor mudilo, sva si vzela čas tudi za posedanje na soncu.
Pomlad je bila že dobro na poti – ob poti je cvetel teloh – ampak zima se še ni povsem poslovila. Na nekaj senčnih delih sva našla celo zaplate ali pa celo večji del travnika v snegu.
In, #seve: če je sneg, naša pasja rit potrebuje obvezni postanek 😄
Vedno jih je veselje gledat in opazovat reakcije, ko se pojavi sneg. To je res nek tak poseben pasji dogodek.
Mala Grmada in Polhograjska grmada – vrh
Od sv. Uršule sva nadaljevala skozi gozd proti Mali Polhograjski Grmadi. Tu postane pot precej bolj razgibana. Mirnejše gozdne odseke zamenjajo strmejši in bolj skalnati deli, odprejo pa se tudi prvi lepši razgledi.
Čez Malo Grmado sva nadaljevala proti glavnemu cilju – Polhograjski Grmadi.

Pes na skalnatem vrhu Male Polhograjske Grmade
Načrt je bil jasen: na vrhu bova posedela, se nastavila pomladanskemu soncu in uživala v rojstnodnevnem dnevu.
Naa … načrt je bil dober 😄 A je veter malo pospešil malico in posedanje. Nekako sva se upirala nekaj deset minut, ko se je nato v hipu vrh napolnil z ljudmi.
Polhograjska Grmada je res priljubljena in ena redkih, kjer dobiš malo občutka, da si v hribih.
Čas je bil za nadaljevanje.
Lovska koča pod Malo Grmado

Lovska koča pod Malo Grmado
Ker sva si za ta dan omislila krožno pot, se nisva vračala po isti poti. Z Grmade sva se spustila po drugi strani, čez bolj skalnat del poti in mimo melišča proti Lovski koči pod Malo Grmado.
In prvič sva jo odkrila 🤷♀️🙈
Na Polhograjsko Grmado greva rada, a se, kot kaže, nekako nikoli nisva vračala po tej poti, da bi odkrila kočo.
Sva upala, da tam dobiva kaj na žlico, ampak … Zaprto. Dobro, da sva imela kar nekaj malice in priboljškov s seboj 😅
Pasje preverjeno
Višina izhodiščne točke: 368 m
Naš vtis
Rojstnodnevni pohod med snegom in telohi. Sonce, gozd, razgledi in dovolj razgibana pot, da nama ni bilo dolgčas in sva kar dobro tačke pretegnila.
Na vrhu sicer nisva uživala tako dolgo, kot sva načrtovala, sva pa zato toliko bolj uživala ob poti.
In predvsem – lep pasji rojstni dan, ki sva ga preživela tako, kot nama je najljubše: sama v hribih 🐾❤️
❄️ Pozimi in ob poledici so skalnati ter strmejši deli poti zahtevnejši.




























