Begunjščica čez Roblek in Planino Planinca – gpx

Pasji horizont | Izlet so preverjeni z našim psom | GPX sled | Avtentične fotografije | Osveženo: 29. julij 2026

“A veš tisto… ko greš na Roblek na joto… na koncu pa ješ štrudelj in pristaneš na vrhu Begunjščice? 😊” Ne veste ne, no, saj mi tudi nismo 🙈

Načrt je bil precej preprost – iz Drage do Roblekovega doma na Begunjščici, nekaj dobrega pod zob, na ležalnik in potem nazaj v dolino.

Ampak ker je bil dan prelep, noge lahke, pasja tačka pa polna energije, smo si rekli: “Saj je samo še malo.” No, tisti “samo še malo” se je spremenil v vzpon na Begunjščico in nadaljevanje po razglednem grebenu do Srednjega vrha. Cel dan v naravi: “Aj l’ah kej lepšga ❤️?”
In veste kaj? Niti za sekundo nam ni bilo žal. To je bil en tistih dni z veliko začetnico.

Takšni pohodi so razlog, da se vedno znova vračamo v Karavanke. Senčen gozd, planine, ostanki starega rudnika mangana, ena najbolj priljubljenih planinskih koč, čudoviti razgledi in dolg greben, kjer ima človek občutek, da je precej dlje od vsakodnevnega vrveža, kot v resnici je.

Kot vedno pa je bila največja zvezda dneva ta naša mala pasja rit, ki je z mahajočim repom poskrbela, da je bil vsak kilometer še lepši 🐾

Naša pot

Planina Planinca

Pot smo začeli v Dragi, kjer smo že kmalu po začetku naleteli na manjši slap. Šumenje vode na hitro poskrbi za prijeten uvod v dan. Markirana pot nato zavije v gozd in začne počasi pridobivati višino.

Kmalu za tem smo prišli na Planino Planinca. Tam se svet za trenutek odpre. Lesena pastirska koča, travniki in pogled proti okoliškim vrhovom ustvarijo občutek, da si že precej visoko, čeprav je glavnina vzpona še pred nami.

Od tu naprej proti Poljški planini pot postane nekoliko bolj razgibana.

Rudnik mangana na Begunjščici

Nekdanji rudnik mangana pod Begunjščico

Proti Robleku, med potjo, smo naleteli na zanimiv ostanek preteklosti – stari rudnik mangana na Begunjščici.

“Ja, gremo not, ane? 🙂”

“Aja, ne, ne … čakajta oba (štirinožni in dvonožni)!” Dvonožnemu: “Dej pejt ti not pa se skrij. Psa pošljem za tabo. Da vidimo, če penzič po več kot letu dni brezdelja še zna najti človeka in ga nalajati v popolni temi.”
“Ojoj … kaj sem naredila 🙈 En se igra, drugi pa markirat prou nč ne zna 😂” Še dobro, da je pes že v penziji 🤯
“Te zanima, kaj sta naredila, ane? Cel šmorn 😂”

Malo ljudi ve, da so na pobočjih Begunjščice nekoč kopali manganovo rudo. Danes so vidni ostanki rudniških rovov, ki predstavljajo zanimiv zgodovinski spomin na čas, ko je bilo območje precej bolj živahno kot danes.

V vhod rudnika je mogoče pokukati, vendar vanj ne priporočamo vstopanja, saj gre za opuščene rove brez urejenega dostopa. Mi smo pokukali v notranjost, do pulta z okrepčilom 🤭 Naglavne svetilke so vedno v nahrbtniku, zato smo lahko varno pokukali do prvih nekaj metrov.

Od rudnika se pot vrne nazaj proti smrekovemu gozdu. Višje ko človek stopa, pogosteje se med drevesi odpirajo razgledi proti Julijskim Alpam.

Roblekov dom na Begunjščici

Roblekov dom na Begunjščici

Kmalu se pred nami pokaže Roblekov dom na Begunjščici.

Prvotni načrt? Jota.
Končni rezultat? Oči so se zasvetile: “Ja, štrudelj, ane 😄” Bil je tako velik kos, da jote sploh nismo več pogrešali.

In ker je bil dan prelep, je bilo sončenje pri koči obvezno #amausthave.
Da smo ga v popolnosti izkoristili in skurili štrudeljske kalorije, smo morali nadaljevat pot #seve.

Begunjščica

Vzpon od koče ni več dolg, razgledi pa z vsakim korakom postajajo lepši. Na vrhu se odpre čudovit pogled na Karavanke, Julijske Alpe, Gorenjsko.

Če boste imeli še nekaj energije, nadaljujte še po grebenu proti Srednjemu vrhu. Greben je eden lepših delov celotnega izleta. Med potjo spremljajo razgledi na obe strani grebena, cvetoče gorske trate in številne možnosti za fotografiranje.

Krokarji 🐦‍⬛ so nam ves čas delali družbo, še posebej, če je bil v bližini odprt nahrbtnik. 😊
Med malico smo še poskusili fotošuting jadralnih letal, ki so tiho krožila nad nami.

Po krajšem počitku je sledil povratek po isti poti proti Roblekovemu domu.
“Jah no … pa je bil še en pit stop, ane 😄” Potem pa res nazaj v Drago.

In ja …

Šli smo na joto. Domov pa odšli s polnim fotoaparatom, praznimi nogami in spominom na enega lepših dni v Karavankah.
“Štrudelj je bil pa tud greha vreden 😄”.

Pasje preverjeno

Čeprav je Begunjščica eden bolj obiskanih vrhov Karavank, nam je ta pristop skozi Planino Planinca ostal v zelo lepem spominu. Pot je raznolika, ves čas se nekaj dogaja in skoraj vsak kilometer ponudi drugačno kuliso.

Poseben pečat ji daje rudnik mangana, ki ni ravno običajen prizor na planinskem izletu, seveda pa ne manjka niti razgledov, planin in prijetnega postanka pri Roblekovem domu.

Za nas je bil to eden tistih pohodov, ko se na koncu samo pogledaš in rečeš: “No, tole bo pa težko prekositi ❤️”