Pasji horizont | Izleti in hribi so preverjeni z našim psom | GPX sled | Avtentične fotografije | Prenovljeno: 4. september 2026
Vrtača z Završnice je jeseni še posebej lep gorski pohod v Karavankah. Pot mimo Tinčkove koče vodi čez Smokuško planino in sedlo Šija, kjer jesenski macesni žarijo v vsej svoji lepoti. Če pridete ob pravem času, vas bodo očarali v vseh mavričnih odtenkih – od zelene in zlate do močno oranžno-rumene.
Naša krožna pot je dolga in zahtevnejša, zato je za pohod s psom primerna predvsem za aktivne in kondicijsko pripravljene kosmatince 🐾🍂
Nagrada na vrhu Vrtače ponudi panoramo, ob kateri srček gornika močneje bije …
Naša pot
Tinčkova koča
Iz Završnice smo med sončnim vzhodom začeli pohod. Z lučkami.
Do Tinčkove koče in naprej do Smokuške planine smo jo prisopihali ravno, ko se je sonce začelo dvigati izza gora. Čudovito ❤️
Prvi sončni žarki so osvetljevali vrhove 🌄, človeške in pasje silhuete so se premikale po poti v tišini narave proti Domu pri izviru Završnice.
Smokuška planina in Dom pri izviru Završnice

Jutranja silhueta na Smokuški planini
Gozd se je ob jutranjih urah začel barvati v rumeno-zelene odtenke … 🍂 Smokuška planina je bila jesensko mavrična.
Zelene smreke so se mešale z zlatimi jesenskimi macesni, nekaterimi še rumenimi ali celo zelenimi.
Našo pot proti drugemu najvišjemu vrhu Karavank so obarvali v čudovite barve. Jesenski macesni so bili v polnem pogonu v tem delu Karavank 🍂
Sedlo Šija

Jesensko obarvani macesni nad razpotjem Šija 🍂
Na sedlu Šija je bil razgled proti dolini čudovit. Pravljično pobarvani gozdovi so dajali občutek, da si nekje daleč. Daleč od realnega sveta. Nekje med nebom in zemljo. Sredi miru in tišine.
Naša pasja rit je uživala vsako minuto. Z veseljem je tudi poziral za “p’škot al pa dva”. Z nasmehom in dobro voljo je šibal gor in dol …
Pohod nam je jemal vedno več časa … več kot smo pričakovali, saj … človek mora včasih pozabiti na čas in samo uživati v tukaj in zdaj.
Vrtača

Naša pasja rit med skalami pod Vrtačo 🐾
Ko smo se dvignili nad macesnov gozd, se je pokrajina precej spremenila. Gozd je zamenjal odprt gorski svet, pot proti Vrtači pa je postajala vse bolj skalnata.
Malček pod vrhom nas je pričakalo nekaj melišča in skalovja za visoka kolena 😊 A je šlo.
Nato je vrh Vrtače zažarel v vsej svoji lepoti.
Fotografija? Obvezna ob klinu in skrinjici na vrhu 📸
Razgled? Verjetno z najbolj romantičnim zajtrkom, ki si ga lahko zamislite ❤️⛰️
Pasje preverjeno
Višina izhodiščne točke: 992 m
Naša izkušnja
Vrtača je zelo obiskan karavanški vrh, zato smo bili veseli, da smo bili zgodnji. Če želite nekaj miru na vrhu in fotografijo brez množice planincev, se splača na pot odpraviti zgodaj 😉
Vračali smo se krožno, skozi ruševje in grmičevje, ves čas pa so nas spremljali pogledi proti Stolu in Zelenici.
“Za ponovit? Definitivno!”
🐾 Vrtača je zahtevnejša gorska tura, zato je primerna predvsem za aktivne, kondicijsko pripravljene pse, ki so vajeni hoje po skalnatem in strmem terenu. Pri sestopu bodite še posebej pozorni. Strm in skalnat teren je lahko za psa pri hoji navzdol zahtevnejši
⚠️ Zgornji del poti je precej bolj skalnat in strm. Pes mora biti zanesljiv na neravnem terenu; na posameznih mestih bo morda potreboval pomoč.
⚠️ Višje je pot odprta in brez sence. V toplih dneh se odpravite dovolj zgodaj, saj je pes na skalnatem delu precej izpostavljen soncu.
⚠️ V mokrem, snegu ali poledici se zahtevnost poti precej poveča. Za pohod s psom izberite stabilne in suhe razmere.






















