Pristovški Storžič (Kärntner Storschitz), krožna pot s prelaza Jezerski vrh (državna meja) se je začela v soncu.

Smo bili tokrat zgodnji, ker je vreme nekaj muhasto zadnje čase…

Pot vodi proti vrhu Pristovškega Storžiča malo po makedamski, malo po gozdni poti, ki pripelje v gost gozd, poln praprotja in iglavcev. Skoraj smo se izgubili v čudoviti zeleni barvi… Nekateri so se še “ofrišali” v potočku, tako mimogrede 😉

Iz visoke trave se, čez čas, pokaže prva jeklenica. Malo naprej še ena in, glej ga zlomka, še ena, kjer se malo kolena grizejo 😀

Hopla in še korak, dva, in vrh je bil pred nami… Vreme tudi… je malček prehitevalo… V dolini se je začela nabirati megla…

Malica in razgled na vrhu bosta počakala na naslednjo priložnost. So oblaki, hmm, ja… Hitra fotka ali dve sta zapiskali in smo jo obrnili proti dolini. Tokrat po, sicer daljši, a bolj položni poti, da nebi bilo kakšne nerodnosti.

Malo nas je sicer v gozdu “ofrišalo”, a smo pravi čas prišli pod streho do jezera, predno se je ulilo kot iz škafa…