Na izlet s psom se lahko odpravite marsikam. Ideje, kam na pasji izlet, lahko najdete v galerijah slik.
Pasji morski dopusti so tudi posebna doživetja. Spomladanski in jesenski morski “hlad” je najbolj primeren za pasjo družbo.
Pozdravljeni, ime mi je Zal. V delovnem času sem pes reševalec, v prostem domači ljubljenček.
Z vami bi želel deliti nekaj nasvetov, da bomo vedno in povsod varni in dobrodošli kot kosmata, štirinožna ter ljubeča bitja.
Prosim vzgojite moje kosmate vrstnike. Naučite jih odpoklica in strpnosti do drugih ljudi in živali. Uporabljajte ovratnice z značkami in povodce.
Imejte v mislih, da v novih okoljih velikokrat odreagiramo drugače kot ste vajeni. Za naše spoznavanje in igro ste odgovorni vi! Prosim upoštevajte osnovni Pasji bonton.
Uporabljajte pasje vrečke, da (po)skrbite za okolje in našo dobro podobo. Mi smo radi dobrodošli povsod in to nam v veliki meri omogočate ravno vi s svojim odnosom do drugih.
Verjamem, da nas imate neskončno radi in boste z veseljem poskrbeli za našo in varnost drugih v naši okolici.
Ko gojzarji ostanejo doma… izkoristimo topel, jesenski dan za izlet po dolini Trente – od Vršiča pa vse do Rabeljskega jezera.
Razgledi s Šupce na okoliške gore, Izvir reke Soče, dolina Trente, Kekčeva domačija, Mala korita Soče, Rabeljsko jezero,… ni da ni.
Do izvira Soče smo malček zasopihali in pričakovali veliiiko vode. No, veliko je ni bilo, je bilo pa vseeno vredno ogleda. Tačke smo lahko ohladili …
Sprehod smo nadaljevali po dolini Trente do Kekčeve kmetije. Čudovit sprehod jesenskih barv. Ni za zamudit 😉
Ko Logarska dolina ponudi čudovit, poletni, celodnevni izlet…
se odpravimo pohajkovat skozi dolino, mimo slapu Palenk, skozi Pravljični gozd, vse do slapu Rinka.
Bolj korajžni se lahko povzpnejo tudi na kak kucelj ali se odločijo za resen hribovski podvig.
Pazite, malček naprej po solčavski cesti, vas lahko pričaka Solčavski zmaj… 😉
Kam pa danes? Kaže na nevihto… Potem tja, kjer se hitro lahko skriješ pod streho…
Urejena pešpot ob Savinji v Ljubnem je bila čisto presenečenje.
Čudovit sprehod ob reki, začenši pri Parku borcev za severno mejo je obvezno zaključiti s kopanjem.
Dopustniško razpoloženje, sončni zahodi in morski razgledi s Cresa.
Na izlet v pasji družbi v Lubenice in Valun je bil taman za večerno popestritev.
Sprehodu in razgledom v Lubenicah je sledila še večerjica v Valunu in zaslužena kava ob sončnem zahodu.
Jutranji in večerni pasji sprehodi ob obali v Banjolah.
Dolgi zalivi s sprehajalnimi potmi, sončni zahodi, v mavrico pobarvani, svež zrak, vonj morja, petje čričkov…
Vse vmes pa čofotanje v morju in hlajenje v senci.
No, dobra knjiga ali dve tudi prav pride 🙂
Smo malček pretegnili noge od Ukanca do slapu Savica. Za vse, ki se nebi pripeljali od Bohinjskega jezera do vhoda za slap Savico.
Lahko pa pot pričnete že pri cerkvici v Bohinju in opravite še krožno pot okoli jezera.
Bohinjsko jezero na peš. Krožna pešpot okoli jezera, od Stare Fužine do Ukanca, je dolga 12km.
Odsevi gora in gozdov v jezeru pričakajo prav skoraj na vsakem ovinku.
Potepanje lahko podaljšate do slapa Savica, da noge ne bodo hodile le po ravnem…
Bi podaljšali izlet s korit Mostnice še na slap Mostnice?
Na polovici peš poti ob koritih Mostnice vas čaka smerna tabla, kjer pot vodi do ceste za planino Voje.
Koča na planini Voje stoji na začetku ledeniške doline, na 700mnv.
Od koče se podate po makedamski cesti do travnatega pobočja posejanega z vikendi, kočami in lopami. V ozadju panoramo krasijo čudovite gore.
Slap se nahaja na slabih 800mnv in je visok približno 20m.
Korita Mostnice, naravna znamenitost Triglavskega narodnega parka.
Krožna pot iz parkirišča Stare Fužine začne malček za Hudičevim mostom.
Prava paša za oči in dušo.
Modrozeleno obarvan potok na trenutke spominja na pravo reko. Popelje v deželo korit, tolmunčkov in bazenčkov.
Na hitro, se odločimo… Že dolgo nismo bili v Kranjski gori.
Kosilo, sladica, a prej se malo razgibamo, da bodo želodčki prazni.
Sprehod čez Galerše, med pašniki in vikendi, v objemu gora…
Malico smo si privoščili kar na klopci ob poti, z razgledom na Martuljško skupino.
Februarski pomladni dan “v ušesih Istre”. Spodmoli Veli Badin v vsej svoji mogočnosti…
Pa smo šli. Za dobro jutro v velurju, bundi in kapi proti Sočergi, po Kraškem robu na Spodmole. Že ob prihodu je sonce toplo grelo. Na kratek rokav konec februarja res ni bilo misliti. Napaka ?
Pasji sprehodi, utrinki ujeti v času, ko “Corona” naredi lockdown…
Ko ironično iščeš prostor in čas, kjer ni gužve, kjer ni polno ljudi.
O ja, pa se najde.
Najlepši čas za sprehode, jutra in večeri, sončni vzhodi in zahodi…
Potepanje po snežni Rašici, po sveže zapadlem snegu.
Ko prvi delaš gaz in uživaš v zasneženi naravi. Vmes te ujamejo še snežinke in potepanje je popolno.
Seveda ne pozabimo na snežne angele za malo zabave.
Ker so bili dnevi še topli, smo se najprej osvežili na plaži ob Idrijci. Nadaljevali smo na malico na Most na Soči in se podali v Tolmin.
Tolminska korita in slap Kozjek so očarali s svojo turkizno barvo.
Pobeg iz ponorelega sveta. Tam, kjer samo voda, travnik in drevesa so doma.
Reka Sava ponudi mir in prijeten sprehod.
Tudi kopanje je bilo v igri.