Pasji bontonVsak pes, in človek, ki sobiva z ljudmi in drugimi živalmi, bi moral biti naučen osnovnega Pasjega bontona.

Upoštevanje in izvajanje Pasjega bontona olajša in olepša sobivanje, medsebojno razumevanje in boljšo komunikacijo tako z ljudmi kot živalmi v okolici.

V domačem okolju, oziroma za štirimi stenami, je odločitev o vrsti sobivanja na strani lastnika. Vzgoja psa je v lastnikovi domeni.

Kaj pomeni udomačitev psa

Udomačitev je proces v katerem človek, s pomočjo oskrbe in nadzora, žival navadi na svojo bližino. Z udomačitvijo, načeloma, pogosto onemogoči žival samostojnega preživetja v naravnem okolju.

Človek udomačitev uporablja z namenom, da bi mu žival služila iz takšnih ali drugačnih vzgibov in razlogov.

Vrednost Pasjega bontona

Pes je več kot le človekov najboljši prijatelj. Je partner v človeški evoluciji, ki jo spremlja že vse od časov, ko ga je človek, kot sivega volka, začel udomačevati za izpolnitev svojih potreb in želja.

V skupnem življenju psa in človeka je prišlo tudi do skupnega oziroma sočasnega razvoja. Ta razvoj je pripomogel, da je sobivanje prijetno in funkcionalno.

Pasji bonton ima enak pomen kot Človeški bonton. Konvencionalen, »človeški« bonton, omogoča prijetno sobivanje. Enako velja za Pasji bonton.

Beseda bonton (Bontón; francosko dober ton) pomeni zajem pravil sodobnega vedenja v družbi, ki je odvisen od kulture, časa, družbenega sloja, itd.

Zakaj upoštevati Pasji bonton

Pes je, v modernih časih, postal človekov dnevni sopotnik tako na vasi kot v mestu ali drugje v naravi.

Človek velikokrat, ko sliši besedo bonton, izgubi glavo. V trenutku lahko pozabi kakšno je željeno in kakšno nezaželjeno vedenje.
S poznavanjem in izvajanjem bontona (kakršnegakoli) govori o svojem statusu, razgledanosti, stopnji empatije, zmožnosti prijetnega sobivanja, ipd. Z upoštevanjem bontona tako človek kaže tudi spoštovanje do svoje okolice.

Pasji bonton tako ni prav nič drugega kot zajem sodobnih pravil željenega vedenja vodnika in njegovega psa v družbi z namenom, da bi bili omogočeni dobri medsebojni odnosi in prijetno sobivanje.

Kako se kaže človeška nerazgledanost

Velikokrat se sliši, da imajo lastniki nevzgojene pse.
Je to res? So res nevzgojeni psi ali so nevzgojeni njihovi lastniki?

Težko ima lastnik (vodnik) lepo vzgojenega psa, v kolikor se zanj kaj dosti ne zanima. Tako je psu dano, da na lastno voljo in željo izbira zabavo in odnos do drugih tako doma kot na sprehodu.

Pes vedno in povsod dela vse točno tako, kot ga je naučil (zavedno ali nezavedno) njegov lastnik.

Nevzgojenega lastnika oziroma vodnika se spozna predvsem po njegovi ignoranci ali spodnjih komentarjih. Medtem njegov pes prosto teka naokoli in nadleguje druge pse in ljudi…

»Oprostite, je kaj narobe? Saj ne bo nič naredil.«
»Nič ne bo naredil, želi se le spoznati!«
»Igral bi se! Zakaj ne pustite, da se igra?«
»Psi in ostale živali morajo biti spuščene, da lahko prosto tekajo naokoli!«
»Joj, vedno uboga, ne vem kaj mu je danes!«

Kaj so osnove Pasjega bontona

Da nebi izgubljali preveč besed, bi na tem mestu povzeli osnovna pravila Pasjega bontona, katerih večino si, za boljšo slikovno predstavo, lahko ogledate na spodnjem posnetku KD Ljubljana.

Lepo in primerno je, če vodnik in pes znata in upoštevata naslednje osnove Pasjega bontona:

  1. Pes izstopa iz avtomobila za vodnikom in ne divja neprivezan po parkirišču ali cesti.
  2. Pes stopa skozi vrata z vodnikom in ga ne vleče skozi vrata ali skače v druge ljudi.
  3. Pes hodi poleg na popuščenem povodcu tako, da lahko mirno spremlja svojega vodnika.
  4. Vodnik vedno pobira iztrebke svojega psa.
  5. Pes mirno čaka medtem, ko se njegov vodnik pogovarja z drugim človekom v družbi psa ali brez njega.
  6. Spoznavanje psov poteka mirno in na popuščenem povodcu ter pod pogojem, da se o spoznavanju strinjata oba vodnika – spoznavanje, ovohavanje in igra niso prosta izbira vsakega posameznega psa, predvsem ne tistega, ki je brez povodca.
  7. Vodnik vodi psa na način, da ta ne moti okolice, in sicer tako, da pes ne krade predmetov ali hrane drugim.
  8. Dolžino povodca vodnik prilagodi skladno okoliščinam in svojim sposobnostim vodenja.
  9. V kolikor mimoidoči pes mirno hodi poleg na povodcu svojega vodnika, drug pes ne skače vanj ali nanj renči.
  10. Vodnik, predvsem, če njegov pes ni na povodcu, vedno in zelo pozorno spremlja okolico, da bi lahko pravočasno reagira oziroma prepreči nevšečnosti ali celo nevarnosti.
  11. Ob srečanju z drugim človekom (pešec, kolesar, tekač, ipd.) ali psom, vodnik svojega psa pripne na povodec.
  12. V kolikor se pes sprehaja brez povodca, mora vodnik poskrbeti za učinkovit, takojšen odpoklic.
  13. Mimoidočega psa se ogovarja in boža le, če je to dovolil njegov vodnik, ki v primeru ugriza za to odgovarja.

Deli s prijatelji preko: