Sva čakala, pa čakala, pa čakala… Dež, megla, nič prijazno. In se odločiva. Greva, kar bo pa bo.
Med žafrane, kronce in dež, v gozd in na travnik se igrat… Bomo pa meglo in silhuete slikali, če se ne razkadi…
In se pokaže sonček. Oblaki se razkadijo. Naredi se čudovito popoldne. Taman za pasji rojstnodnevni žur in fotošuting 🙂
Sprehod po zasneženem gozdu in gazenje snega do kolen.
Barvasta zimska idila v januarju…
Smo že malo pozabili kako izgleda, ko malček v prste zebe 🙂
In smo ga pričakali… Prvi sneg do kolen 🙂
Zima, sneženje, mraz, sneg, gazenje snega do kolen, pasja igra, … belo, modro, roza in vijola nebo, vse v enem pasjem sprehodu!
Zimske radosti z veliko začetnico!
Soteska Pekel s svojimi čudovitimi slapovi. Krožna pot skozi sotesko, vzpon do slapov in krožni povratek čez Pristavo.
Odlična izbira v času vročine. Voda ves čas ob poti in nepogrešljiva osvežitev v tolmunčku 5. slapu.
Ko ozeleni Velika planina, zaselke pastirskih koč obda Divji klinček, Rigelj, Encijan, Alpska mastnica, … in imamo pravi raj na zemlji.
Pot od Kranjskega raka smo prevozili po novi asfaltirani cesti. Čez Gojško planino smo se podali na Malo in Veliko planino. Pozajtrkovali na Zelenem robu in pozirali na Gradišču.
Na povratku smo, morali, preveriti ponudbo v vseh kočah ob poti 😉
Vroče, o hudo vroče bo. 30+ stopinj. Nekam kjer je ob poti voda, da se pes lahko ohladi.
Iz Trnovca vodi gost gozd na Dom na Govejku.
Hladna voda je ob poti, zmaga! Seveda podaljšamo do cerkvice na Osolniku.
Na Koseški hrib na razglednik po Googlovih poteh. No, sva mislila, da bo pot iz Topol mala malica. Po dveh in po štirih je šlo, a je uspelo. Neprehodnih poti in padlih dreves je bilo ničkoliko.
Na vrhu se je odprl razgled na Komendo…
Pasji sprehodi, utrinki ujeti v času, ko “Corona” naredi lockdown…
Ko ironično iščeš prostor in čas, kjer ni gužve, kjer ni polno ljudi.
O ja, pa se najde.
Najlepši čas za sprehode, jutra in večeri, sončni vzhodi in zahodi…
Potepanje po snežni Rašici, po sveže zapadlem snegu.
Ko prvi delaš gaz in uživaš v zasneženi naravi. Vmes te ujamejo še snežinke in potepanje je popolno.
Seveda ne pozabimo na snežne angele za malo zabave.
Pobeg iz ponorelega sveta. Tam, kjer samo voda, travnik in drevesa so doma.
Reka Sava ponudi mir in prijeten sprehod.
Tudi kopanje je bilo v igri.
Ujeti snežni trenutki jutranjih sprehodov. Nekateri so si privoščili igro in dnevno-sveže-snežne maske.
Vse za sijočo dlako 😉
Pasji, pa vendar prav nič “pasji” izletniški dan smo preživeli na snegu na Rakitni. Igre na snegu in teka je bilo obilo.
Trije pasji prijatelji so se odlično zabavali in uživali dan…
Zbudili smo se v belo, snežno soboto in hitro izkoristili sneg za sprehod po Sračji dolini.
Prvi letošnji!
Kdaj pa kdaj sem veverica, včasih morski pes, vohljač, predvsem pa zabavljač. Jesenski sprehod se je obrnil v pravi pasji pustolovski izlet za reko Savo.
Ko v mestu postane za psa že toplo, se odpraviva na izlet na Gradiško jezero. Sprehod okoli jezera s postanki za osvežitev je ravno pravšnje dolžine za 2 urno potepanje.
Toliko so govorili in opisovali, pa sva šla. Na pasji izlet na Grad Smlednik, v času sončnega zahoda. Imeli so prav. Odličen razgled!
Smo šli v četrtek na joto na sv. Katarino, pa nam niso povedali, da ob četrtkih na Katarini ne dajo nič za jest :o)
Sončen, zimski dan na sv. Jakobu v pasji družbi. Smo odšli na izlet, pa je bil na koncu to kar mali pohod. Sneg je noge dobro utrudil.