Letos lovimo sončne dni bolj po redko. Enega smo le ujeli in se podali na pohod od EKO – lovske koče na Vojkovem do cerkvice Sv. Hieronim ter skočili na Nanos.
Za nekaj dni smo prehiteli Ultra Trail Vipava, a so bile označbe že postavljene.
Sonček, rožce, razgledi na Vipavsko dolino… Videlo se je vse do Triglava.
Vojkova koča je bila še v obnovi, vendar so oskrbniki vseeno poskrbeli za malico in pijačo pohodnikov.
Gradiška Tura po skalovju (težja) ali pohodna pot na smeri Plaz? Hmm, obe sta dobri izbiri.
Prva gre ob Otmarjevi smeri kjer se grizejo kolena. Druga, za hojo precej prijetnejša, pa je primerna tudi za pasje prijatelje.
Kdor ima željo po plezanju, je v Gradišču toliko izbire, da vam ne bo dolgčas 😉
Kratko, vendar sladko… nas je pot vodila skozi gozd. Iz Gradišča nad Vipavo smo se odpravili do cerkvice Sv. Nikolaj pod Nanosom.
Sprehodili smo se po in ob meliščih vse do cerkvice, posvečene Sv. Miklavžu. Cerkev je prav prikupno skrita pod nanoškim skalovjem.
Zimski dan. Ravno pravi za Kucelj na Čavnu in Malo goro skozi Trnovski gozd. Razgledi na Vipavsko dolino so kar klicali po obisku.
Nekaj urni pohod s psom po hribih, malica na vrhu in sončni zahod na klopci ljubezni.
Šele po mraku smo se odpeljali v dolino. Odlična ideja za celodnevni izlet.
Sveta Trojica nad Trnjem oz. Pivško dolino.
V soncu, burji in zimskih temperaturah skozi gozd smo se podali. Povratek smo zaokrožili mimo Petelinjskega jezera.
Pot ni zahtevna. Od parka do vrha vodi skozi gozd kjer smo stopicali tako po skoraj spomladanski poti kot blatu in snegu.
Petelinjsko jezero smo ovekovečili v sončnem zahodu, skoraj 😉
Februarski pomladni dan “v ušesih Istre”. Spodmoli Veli Badin v vsej svoji mogočnosti…
Pa smo šli. Za dobro jutro v velurju, bundi in kapi proti Sočergi, po Kraškem robu na Spodmole. Že ob prihodu je sonce toplo grelo. Na kratek rokav konec februarja res ni bilo misliti. Napaka ?
Od doma na Goropekah na Vrh Svetih Treh Kraljev tokrat. Malo čez kolovoze, skozi smrekov gozd, travnike, čez makedamske poti mimo kmetij.
Odlično izkoriščen dan, nagrajen tudi s čudovitim razgledom na Triglav.
Iz mestne megle na Vremščico smo jo mahnili. Sonce je toplo grelo, razgledi so bili odlični.
Jesensko listje je oranžno-rumeno obarvalo našo pot. Sprehodili smo se po mavričnem “drevoredu”.
Na hrib, na izlet s psom na Zaplano. Povzpela sva se tudi na stolp, potem pa nad štrudelj ob sončnem zahodu. Ni nam bilo hudega.
Kjer se sončni žarki začnejo in se nato skrijejo, a vseeno pričarajo čudovit zahod.
Pohod na Golič iz Zazida. En malček smo nazaj pohiteli.
Nad Goličem so nas začeli preganjati nevihtni oblaki.
Na čaj z medom na Krim. Na vrhu Krima je Planinska koča z razgledno ploščadjo in radijskimi oddajniki. Razgled zajame celo Ljubljansko kotlino.
Smo ujeli še nekaj toplote in sončnih žarkov…
#nanos; dobesedno 😉
Veš tisto, ko greš na daljši pasji sprehod, pa jo potem obrneš proti Grmadi in pristaneš na Nanos-u…
DANES je vedno tisti odličen dan za dobro družbo in magična doživetja.
Se sliši staromodno? Brez skrbi, navada ne bo prišla iz mode 😉
Snežni Veliki in Mali Snežnik v tako čistem ozračju, da smo videli vse do morske obale. Odlično!
Z morske obale do snežnih poti Slavnika. Eksplozija jesenskih barv nam obarva razglede, pridih burje oblikuje sončne oblake.