Iščete idejo za pohod po slovenskih hribih v okolici Ljubljane?
Na tej strani najdete navdih za pohode po Polhograjskem hribovju in gričih v okolici Ljubljane.
Predstavljamo galerije avtentičnih fotografij in blog zapise iz resničnih pohodov.
Regija ponuja ideje za pohode v naravi, na mestne griče in hribe s čudovitimi razglednimi točkami.
Odkrijte nove ideje za aktivne pohodniške urne ali dnevne poti, razgledne vrhove in avanture.
Obujte pohodne čevlje, vzemite svojega štirinožnega spremljevalca in se odpravite na raziskovanje hribov, kjer vas čakajo razgledi, mir narave in številne nove dogodivščine.
No, pa sva jo mahnila. Je bilo treba izkoristit sončen, čeprav vetroven, pomladanski dan. Rojstni dan je bil tukaj – roko na srce, takih dni res ne moreš preživeti na betonskih ulicah. Se strinjaš 🙂 ?
In že sva bila na poti. Pot je bila hitro pod nogami. Pes vesel in fotoaparat pri roki. Si lahko želiš še kaj več?
Narava se je ravno prebujala. Rožce, žafranov in trobentic je bilo največ.
Res je pihalo, a razgledi so bili super.
Vroče, o hudo vroče bo. 30+ stopinj. Nekam kjer je ob poti voda, da se pes lahko ohladi.
Iz Trnovca vodi gost gozd na Dom na Govejku.
Hladna voda je ob poti, zmaga! Seveda podaljšamo do cerkvice na Osolniku.
Se odločiva, greva na Polhograjsko Grmado. Mimo cerkvice Svete Uršule in Male Polhograjske Grmade. Krožno pot si omisliva, ker je lep pomladanski dan. Bova malo posedela ob poti na sončku in se posončila na vrhu Grmade…
Na Koseški hrib na razglednik po Googlovih poteh. No, sva mislila, da bo pot iz Topol mala malica. Po dveh in po štirih je šlo, a je uspelo. Neprehodnih poti in padlih dreves je bilo ničkoliko.
Na vrhu se je odprl razgled na Komendo…
Na Sveti Ožbolt, na pohajkovanje med žafrane.
Posuti so bili po celem hribu.
Tudi vreme je služilo.
Prav prijeten pomladni pobeg iz mesta.
Pobeg v hribe iz ponorelega sveta, v naravo, med drevesa in svež zrak.
Užitek miru, nič ljudi,… tako zelo zelo prijetno.
Pes, hribi, vreme, Tošč. Je lahko lepše?
Zmagovalna kombinacija tedna!
Na hitro smo pretegnili noge. Polhograjska gora (Sv. Lovrenc) ob sončnem zahodu v jesenskih barvah… Hitro, lepo in učinkovito!
Popolno poletno popoldne v pasji družbi na Rašici.
Ko se sprehod spremeni v večurno pohajkovanje.
Cilj Rašica (Vrh Staneta Kosca) in razgled na Ljubljansko kotlino.
Brez mavričnega sončnega zahoda ni šlo 😉
Ko se dan čisto po svoje obrne in se plani spremenijo…
Izpod Sv. Jakoba na Javorjev vrh prisopihamo. Razgled na Cjanovc in Srednji vrh dobimo.
Vsak dan novo doživetje!
Toliko so govorili in opisovali, pa sva šla. Na pasji izlet na Grad Smlednik, v času sončnega zahoda. Imeli so prav. Odličen razgled!
Ko se Sveti Ožbolt ovije v barve žafrana razgled dobi romantičen pridih… Pomlad je tu! Ptički se ženijo… No, ne samo ptički 😉
Sončen, zimski dan na sv. Jakobu v pasji družbi. Smo odšli na izlet, pa je bil na koncu to kar mali pohod. Sneg je noge dobro utrudil.