Zadnji, žareči, jesenski macesni… Sovna glava ne ponudi le fantastičen razgled. Ponudi tudi objeme macesnov.
Macesnova pot vodi od Erjavčeve koče proti Prisojniku. Mi smo bili že malček pozni in je veter macesnom že pridno iglice pihal na vrhu. Ostali del poti je žarel v rumeno-oranžni barvi.
Čudoviti jesenski macesni na poti proti Jezercem na planino Konjščica.
Lahka krožna pot z Rudnega polja in povratek čez planino Uskovnica.
Pit stopi za slikanje, osvežitev in enolončnico v koči Uskovnica ob sončnem zahodu.
Ko je vročina prehuda sta sprehod po gozdu in pasje kopanje v hladni vodi odlična izbira.
Koča v Krnici in šmoren nepogrešljiv dodatek.
Tudi pasja banda je dobila svoje priboljške, več njih 😉
Odlično izkoriščeno sobotno dopoldne!
Uvod v vroče poletje. V hribe s psom, na Rodico. Zgodnji štart in spogledovanje s kravicami. Sončenje in okrepčilo je čakalo na vrhu.
Sobotno popoldne na Uskovnici in Planini Zajamniki v odlični družbi, ki je pridno delala gaz mimo uhojenih poti…
Snežna idila je popestrila pohod in “mlajše”, na dveh in štirih nogah, razveselila s kepanjem in kotaljenjem po svežem snegu.
Kam pa danes?
Na Triglavska sedmera jezera. Čez Planino Blato, Viševnik, Ovčarijo, Štapce in na Kočo pri Triglavskih jezerih.
Nazaj grede še noge v Črnem jezeru ohladimo. Tojto!
Rečeš, oh, nekam že gremo. Se bomo na poti odločili a’l gor naprej a’l dol nazaj a’l na malico a’l pa sir…
Planina Laze je bila izbira mimo planine Jezero in postanek na jezeru za pijačo.
Seveda nismo izpustili razglednika na Vogarju in razgleda na Bohinjsko jezero.
Iz doline Voje, mimo korit Mostnice na jesenske planine, v deželo oranžno-žarečih macesnov.
Macesnov raj se odpre že na Planini Grintovica, pravljica se nadaljuje proti Planini Krstenici.
Vredno vsakega koraka. Najlepši jesenski macesni <3
Stopaš in stopaš, pa potem še vedno stopaš, in se le odpre.
Razgled nad Domomo na Komni… Planina pod Bogatinom, malček naprej, je navdušila.
Debela peč prepriča z vso svojo lepoto. Prepričljivo en najlepših pohodov pri nas.
Tišina, širina, svoboda, ujeta sreča. Daleč stran od človeške megle.
Zelo dostopen dvatisočak, ki ga slovenci zelo radi obiskujemo.
Mali možic spleza na velikega Možica, se napoti na Šavnik, spotakne ob Slatnik in pomalica na Soriški planini. Vsak ima svojo pot k sanjam.
Ko se narava obarva v oranžne macesne, se jesenska predstava pred Jalovcem prične.
Tako “blizu”, da se ga skorajda z roko dotakneš… Prava jesenska pravljica.
Slemenova špica je ena bolj obiskanih pohodnih poti…
Ko pobegneš iz meglene Ljubljane proti Julijcem, a še ne veš, da boš taisti dan užival na 1844 metrih …
Črna prst je popolnoma presenetila. Navdušenja je bilo veliko in še več.
