“Kam gremo, kam gremo? Nekam na sonce. Nekam na vrhove z razgledi.”

Pa smo šli. Na Kucelj na Čavnu in neplansko odkrili še čudovit pohod po kraški planoti, ko je Mala gora ostala za nami.

Kraška planota s čudovitim Trnovskim gozdom, imenovana Čaven, nas je tako popeljala na celodnevni izlet.

Planirali smo dve urici gor, eno in pol nazaj: “In, toj to!”

Napaka.

V kolikor se odpravite na Kucelj na Čavnu, ali le Malo goro, si vzemite čas. Pohajkovanje po planoti je čudovito tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Tudi na sončni zahod ne pozabite.

Iz Lokavca proti Predmeji smo se podali, izbrali Srednječavensko pot (tuneli), ki začne malček nižje… Malo naredili ovinka, presekali gozdno pot iz Vrsna in prišli do križa in skrinjice na vrhu Kuclja.

Kucelj na Čavnu je travnat. S svojimi 1237 nv. ponudi razgled na Trnovski gozd, Vipavsko dolino, Kras in seže vse do morja. Posedanje na vrhu, po dobrih 800 višincih, in malicanje iz naročja, je pravi užitek za oči, dušo in telo.

Malo pred sončnim zahodom smo se vračali z Male gore. Vriski paraglajdarjev so odmevali na celi planoti. Skoraj tako nizko nad planoto so jadrali, da bi jih lahko z roko dotaknili. Nato smo za zadnji počitek izbrali še klopco ljubezni in uživali v razgledu. Skoraj skrita je tik ob razpotju za Kočo na Čavnu in Malo goro.

V dolino smo vozili v cestni koloni, vse do Ajdovščine. Nekako je kazalo, da nismo bili edini z odlično idejo za čudovi, celodnevni izlet v hribe 🙂