Kako, kdaj in koliko hraniti psaPravilna prehrana vpliva tako na pravilen razvoj psa kot na njegovo regeneracijo.

Mladička se iz materinega legla ne jemlje pred 8. tednom starosti, saj je pomembno, da je do takrat v njenem varovanju in se hrani z njenim mlekom.

Materino mleko je najboljša prehrana mladičku in zagotavlja vsa potrebna protitelesa za zaščito pred boleznimi.

Po 8. tednu se mladička začne privajati na gosto hrano.

Hranjenje mladička in prehod na gosto hrano

Pred 8. tednom starosti je mladička potrebno hraniti 5 do 6 krat na dan z mlečnimi nadomestki.
Ti nadomestki so posebej zasnovani za mladičke in jih je možno kupiti v vseh večjih trgovinah za male živali.

Za natančne napotke o hranjenju tako mlade živali, se je potrebno obrniti na veterinarja.

Po 8. tednu starosti se mladička prične navajati na gosto hrano.
Najbolje je, da prehod poteka 2 do 3 tedne, in sicer na način mešanja hrane, ter se tako mladičkovo črevesje, ki še ni popolnoma pripravljeno na novo hrano, počasi prilagodi.

Vrsto hrane izbere vsak lastnik sam (briketi, peleti, mokra hrana, kuhana hrana,…), pri čemer je pomembno, da je le-ta visoko kalorična in tako zadovoljuje prehranske potrebe mlade živali.
Priporočljivo je, da ima izbrana hrana velik delež beljakovin (25-30%), kalcija in kalorij.

V kolikor se mladičku ponudi brikete je primerno, da se jih pred zaužitjem namoči ali v mlečni nadomestek ali vodo. Na ta način se mladička nauči uživanja goste hrane in zmanjša razdraženost želodca.

Pogostost hranjenja

Po 8. tednu starosti se mladička hrani 4 do 5 krat dnevno, in sicer tako, da se dnevni obrok razdeli na enakomerne obroke.
Manjši obroki so lažje prebavljivi in s tem ne prihaja do visokih vzponov in padcev energijske ravni.

Po 6. mesecu starosti se lahko mladička prične hraniti 2 krat dnevno, vendar je priporočljivo ohraniti 3 do 4 krat dnevno hranjenje, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje dilatacije želodca (razširitev) z možnostjo zasuka (gastritična diletacija z volvusom).
Tako urgentno stanje zahteva takojšnje zdravljenje, saj je njegova posledica 16-45 odstotna mortalnos.

Po 9. mesecu starosti se, v povprečju, šteje, da je pes v razvojni fazi juniorja.

Veliko proizvajalcev ponuja posebej pripravljeno hrano za to obdobje, ki načeloma traja nekje med 9. in 18. mesecem, oziroma do 24. meseca starosti v primeru nekaterih velikih pasem.

Psi, glede na pasmo in velikost, dozorijo različno.
Pravilo naj bi veljalo, da manjši (lažji) psi dozorijo hitreje kot večji (težji), ki potrebujejo za to več časa. V članku Kako računamo starost psa, lahko najdete približne ocene starosti psov.

V vsakem primeru in vedno, ne glede na vrsto spremembe prehranjevanja, je potrebno prehod narediti postopoma in v časovnem razmiku vsaj 1 do 2 tednov.
Tak način preprečuje želodčne kot tudi prebavne tažave.

Juniorja in odraslega psa se hrani 1 do 2 krat na dan.

Nujne sestavine hrane

Beljakovine so osnovni gradniki celic, tkiv, organov, encimov, hormonov in protiteles in so bistvenega pomena za rast, vzdrževanje, razmnoževanje in obnovo.
Lahko so živalskega izvora (piščanec, jagnjetina, puran, govedina, ribe,… ) in vsebujejo popolne amino kisline (iz organskih spojin) ali zelenjavnega (soja, riž, grah, fižol, pšenica,…), ki vsebujejo nepopolne aminokisline (iz anorganskih spojin). Popolna in uravnotežena pasja hrana

Maščobe so najbolj koncentrirana oblika energije in so potrebne za proizvodnjo nekaterih hormonov ter igrajo pomembno funkcijo pri absorpciji vitaminov, topnih v maščobi.
Zagotavljajo izolacijo telesa in zaščito notranjih organov.
Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin lahko povzroči zmanjšano rast ali težave s kožo.

Ogljikovi hidrati, kot vir energije za tkiva telesu, igrajo ključno vlogo pri zdravju črevesja ter so pomembni pri razmnoževanju.
Minimalna zahteve glukoze so potrebne, da se oskrbi kritične organe kot so npr. možgani.

Vlakna oziroma vlaknine so vrsta ogljikovih hidratov, ki spreminjajo bakterijsko floro tankega črevesa, s čimer pomagajo uravnavati iztrebljanje.
Visoko fermentira vlakna lahko povrzočijo pline, napenjanje in celo diarejo.

Vitamini so katalizatorji encimskih reakcij.
Majhne količine vitaminov so bistvenega pomena in omogočajo normalno metabolično delovanje.
Večina vitaminov ni mogoče sintetizirati v telesu in so zato bistvenega pomena v prehrani ali kot dodatek k prehrani.

In še nazadnje minerali.
To so anorganske spojine, ki se ne presnavljajo in v telesu razpadejo. Ne dajejo nikakršne energije in jih živali same ne morejo sintetizirati.
Na splošno velja, da so minerali pomembni za strukturo in sestavo kosti, zob, vzdrževanje ravnovesja tekočin v telesu in njihovo udeležbo v številnih presnovnih reakcijah.

Na kaj je potrebno biti pozoren

Ob prehajanju na drugo oziroma novo vrsto hrane je potrebno biti pozoren na alergije, prebavne motnje in količinsko doziranje obrokov.
Pametno se je držati dnevnih količin, ki jih mora vsak proizvajalec hrane navesti na embalaži izdelka.

Pozor psu nevarna, strupena hrana

Pri predoziranju lahko pride do razširitve ali celo zasuka želodca, saj mladiček še nima občutka sitosti in je preko svojih potreb.
Ker tudi še nima dobro razvit refleks za bruhanje, je potrebno biti pozoren na morebitno dušenje.

Mladičkova radovednost vodi k preizkušanju vsega, kar lahko doseže.
Ker še ne ve kaj je zanj dobro in kaj ne, je pametno iz kuhinje oziroma dosegljivih mest umakniti vso hrano (in druge predmete ter snovi), ki je psu nevarna.

Pri starejših psih predoziranje vodi tudi v preobilnost oziroma previsoko telesno težo, ki obremeni organe ter povzroča nič-koliko drugih zdravstvenih problemov.

Deli s prijatelji preko: