Pravilna prehrana psa vpliva na njegov razvoj, zdravje in dolgo življenjsko dobo.
Če se sprašuješ kako hraniti psa, kolikokrat na dan in koliko hrane potrebuje, si na pravem mestu.
Hranjenje mladička
Pravilna prehrana vpliva tako na pravilen razvoj psa kot na njegovo regeneracijo.
Mladička se iz materinega legla ne jemlje pred 8. tednom starosti, saj je pomembno, da je do takrat v njenem varovanju in se hrani z njenim mlekom.
Materino mleko je najboljša možna prehrana mladičku in zagotavlja vsa potrebna hranila in protitelesa za zaščito pred boleznimi.
Če to ni mogoče, se uporabljajo mlečni nadomestki za mladiče, ki ji priporoči veterinar.
Pred 8. tednom starosti je mladička potrebno hraniti 5 do 6 krat na dan z mlečnimi nadomestki. Ti nadomestki so posebej zasnovani za mladičke in jih je možno kupiti v vseh večjih trgovinah za male živali.
Po 8. tednu se mladička začne privajati na gosto hrano.
Prehod na gosto hrano
Po 8. tednu starosti se mladička prične postopno uvajanje na gosto hrano.
Najbolje je, da prehod poteka 2 do 3 tedne, in sicer na način mešanja hrane, da se tako mladičkovo črevesje, ki še ni popolnoma pripravljeno na novo hrano, počasi prilagodi.
Vrsto hrane izbere vsak lastnik sam (briketi, peleti, mokra hrana, kuhana hrana,…), pri čemer je pomembno, da je le-ta visoko kalorična in tako zadovoljuje prehranske potrebe mlade živali.
Priporočljivo je, da ima izbrana hrana velik delež beljakovin (25-30%), kalcija za razvoj kosti in kalorij za primerno rast.
V kolikor se mladičku ponudi brikete je primerno, da se jih pred zaužitjem namoči ali v mlečni nadomestek ali vodo. Na ta način se mladička nauči uživanja goste hrane in zmanjša razdraženost želodca.
Pogostost hranjenja – kolikokrat na dan
Mladiček
Po 8. tednu starosti se mladička hrani 4 do 5 krat dnevno, in sicer tako, da se dnevni obrok razdeli na enakomerne obroke čez dan.
Manjše obroke lažje prebavi in s tem ne prihaja do visokih vzponov in padcev energijske ravni.
Mlad pes – pubertetnik
Po 6. mesecu starosti se lahko mladička prične hraniti 2 krat dnevno, vendar je priporočljivo ohraniti 3 do 4 kratno dnevno hranjenje, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje dilatacije želodca (razširitev) z možnostjo zasuka (gastritična diletacija z volvusom).
Tako urgentno stanje zahteva takojšnje zdravljenje, saj je njegova posledica 16-45 odstotna mortalnost.
Odrasel pes – oldi
Po 9. mesecu starosti se, v povprečju, šteje, da je pes v razvojni fazi juniorja.
Veliko proizvajalcev ponuja posebej pripravljeno hrano za to obdobje, ki načeloma traja nekje med 9. in 18. mesecem, oziroma do 24. meseca starosti v primeru nekaterih velikih pasem.
Psi, glede na pasmo in velikost, dozorijo različno.
Pravilo naj bi veljalo, da manjši (lažji) psi dozorijo hitreje kot večji (težji), ki potrebujejo za to več časa. V članku Kako računamo starost psa, lahko najdete približne ocene starosti psov.
V vsakem primeru in vedno, ne glede na vrsto spremembe prehranjevanja, je potrebno prehod narediti postopoma in v časovnem razmiku vsaj 1 do 2 tednov.
Tak način preprečuje želodčne kot tudi prebavne tažave.
Juniorja in odraslega psa se hrani 1 do 2 krat na dan.
Starejši pes
Pes gre v skupino starejših psov – oldijev nekje med 6. in 10. letom starosti (odvisno od njegove velikosti, pasme, aktivnosti…). Neko povprečje je nekje po 8 letu starosti.
V tem času je potrebno hrano postopoma prilagoditi (ne čakati na očitne težave).
Količinsko naj bi se hrana kalorično zmanjšala 10-25%, lahko pa se obdrži dva obroka na dan in se redno spremlja njegovo kilažo (rebra naj se tipajo, ne vidijo). Paziti je potrebno, da se zmanjša maščobe, sol in fosfor. Z zmanjšanjem beljakovin ne pretiravajte, morajo pa biti kakovostne in lahko prebavljive, še posebej, če je pes aktiven. Beljakovine pomagajo ohraniti njegove mišice. Lahko preidete na senior hrano, ki je temu že prilagojena.
Kastracija / sterilizacija – vplivi na prehrano
Ali vpliva? Da, zelo pomembno.
Po posegu se metabolizem zmanjša, apetit pa pogosto poveča. Posledica je potem očitna, debelost.
V tem primeru je potrebno zmanjšati kalorije za 10-30%. Bodite pozorni na priboljške! Ti morajo biti odšteti od dnevnega obroka, če še tako ljubko in prikupno gleda 😉 Naj ne predstavljajo več kot 10% dnevnega obroka.
Nujne sestavine hrane
Beljakovine so osnovni gradniki celic, tkiv, organov, encimov, hormonov in protiteles. So bistvenega pomena za rast, vzdrževanje, razmnoževanje in obnovo.
Lahko so:
- živalskega izvora (piščanec, jagnjetina, puran, govedina, ribe,… ) in vsebujejo popolne amino kisline (iz organskih spojin) ali
- rastlinskega izvora (soja, riž, grah, fižol, pšenica,…), ki vsebujejo nepopolne aminokisline (iz anorganskih spojin).
Pomembno: razlika NI v tem, da so ene “organske” in druge “anorganske” — vse beljakovine so organske spojine.
Maščobe so najbolj koncentriran vir energije in so potrebne za;
- proizvodnjo nekaterih hormonov,
- igrajo pomembno funkcijo pri absorpciji vitaminov, topnih v maščobi (A, D, E, K),
- zagotavljajo izolacijo telesu in zaščito notranjih organov.
Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin lahko povzroči zmanjšano rast ali težave s kožo.
Ogljikovi hidrati, kot vir energije, so pomembni za tkiva telesu, igrajo ključno vlogo pri zdravju črevesja ter so pomembni pri razmnoževanju.
Minimalna zahteve glukoze so potrebne, da se oskrbi kritične organe kot so npr. možgani.
Vlakna oziroma vlaknine so vrsta ogljikovih hidratov, ki spreminjajo bakterijsko floro tankega črevesa, s čimer pomagajo uravnavati iztrebljanje.
Visoko fermentira vlakna lahko povrzočijo pline, napenjanje in celo diarejo.
Vitamini so katalizatorji encimskih reakcij. Majhne količine vitaminov so bistvenega pomena in omogočajo normalno metabolično delovanje.
Večina vitaminov ni mogoče sintetizirati v telesu in so zato bistvenega pomena v prehrani ali kot dodatek k prehrani.
Minerali so anorganske spojine, ki se ne presnavljajo in v telesu razpadejo. Ne dajejo nikakršne energije in jih živali same ne morejo sintetizirati.
Na splošno velja, da so minerali pomembni za strukturo in sestavo kosti, zob, vzdrževanje ravnovesja tekočin v telesu in njihovo udeležbo v številnih presnovnih reakcijah.
Na kaj je potrebno biti pozoren
Ob prehajanju na drugo oziroma novo vrsto hrane je potrebno biti pozoren na alergije, prebavne motnje in količinsko doziranje obrokov.
Pametno se je držati dnevnih količin, ki jih mora vsak proizvajalec hrane navesti na embalaži izdelka.
Pri predoziranju lahko pride do razširitve ali celo zasuka želodca, saj mladiček še nima občutka sitosti in je preko svojih potreb.
Ker tudi še nima dobro razvit refleks za bruhanje, je potrebno biti pozoren na morebitno dušenje.
Mladičkova radovednost vodi k preizkušanju vsega, kar lahko doseže.
Ker še ne ve kaj je zanj dobro in kaj ne, je pametno iz kuhinje oziroma dosegljivih mest umakniti vso hrano (in druge predmete ter snovi), ki je psu nevarna.
Pri starejših psih predoziranje vodi tudi v preobilnost oziroma previsoko telesno težo, ki obremeni organe ter povzroča nič-koliko drugih zdravstvenih problemov.