Izgubljen pes - kako iskati izgubljenega psaRazlogov, da pes pobegne in se izgubi je veliko. Izgubljenega psa morate začeti iskati takoj. Pri tem vam pomagajo, poleg sokrajanov, objave oglasov na spletnih straneh in radijskih postajah, zavetišča za izgubljene živali in podobno.

Zakaj pes pobegne in se izgubi?

Običajen pobeg je lahko pogojen z dolgočasjem, osamljenostjo, spolnim nagonom (če pes ni kastriran), nenadnimi in nepričakovanimi dogodki, strahom, radovednostjo in mnogimi drugimi razlogi.

Kako daleč bo pes pobegnil je odvisno predvsem od njegove velikosti in kondicijske pripravljenosti.
Mladiček velike pasme lahko teče tudi do 8 kilometrov daleč medtem, ko na drugi strani majhen pes, načeloma, ne teče dlje od dobrega kilometra.
V večini primerov se pes izgubi nekje v krogu 4 do 5 kilometrov od »pobeglega« izhodišča.

Pobegli pes bo, ko bo ugotovil, da lastnika oziroma vodnika ni blizu, začel iskati druge pse in ljudi, ki se mu bodo zdeli prijazni ter mu nudili udobje in zavetje. Šele v tem trenutku se bo pes zavedal, da se je izgubil.

Psa, ki je navajen življenja zunaj, boste najverjetneje našli na sosedovem dvorišču, v javnem parku, ob cesti, sprehajalnih poteh, itd. Hišni psi se bodo raje skrili v grmovje ali pod vozilo, kjer bodo varni pred neznanci.

Da bi si morebitno iskanje čimbolj olajšali, je priporočljivo, da je pes označen (mikročip, tetovirna številka, podatki o lastniku na ovratnici) in ga bo tako najditelj lažje prepoznal ter vrnil varno v prave roke.

Kdaj se začne iskanje izgubljenega psa

Iskanje pobeglega psa je potrebo začeti takoj. Najpomembnejši sta prvi 2 uri po pobegu!

Pregledati je potrebno okolico in povprašati someščane vsaj v okviru 4 kilometrov.
Pustiti jim je potrebno kontaktne podatke, da bi nas lahko kontaktirali v primeru najdbe.

Zelo pomembno je tudi, da se na kraj, kjer smo bili nazadnje s psom, vrne in tam pusti kos oblačila. To oblačilo naj bo tisto, ki smo ga nedavno nosili in še vedno nosi naš vonj (neoprana obleka, prepotena športna oblačila,…).
Oblačilo raztegnite po tleh, kot posteljo, in poleg položite posodo z vodo – ne puščajte hrane, saj bi ta pritegnila tudi druge živali!

S seboj prinesite tudi njegovo najljubšo piskajočo igračo, ki bo s svojim zvokom pomagala psu najti pot nazaj. Psi namreč zelo dobro slišijo in se bodo vrnili, če bodo slišali pomirjajoč glas njihove najljubše igrače.

Pri sebi je pametno tudi imeti priboljške, še bolje “človeško” hrano, ki bo odlična vaba pasjemu izgubljencu.

V kolikor ima izgubljeni pes »pasjega« prijatelja, pripeljite s seboj tudi njega. Noben pes nebi izpustil vonja svojega prijatelja, saj ve, da ga tam čaka zabava in veselje.

Ves čas, ko psa iščete, se na glas govorite s pasjim prijateljem in hkrati kličite izgubljenca.
Pomembno je včasih utihniti, da bi slišali eventualne šume ali premikanje v okolici. Mogoče celo pasji klic na pomoč.

Barve oblačil, pri iskanju, so tudi pomembne, saj psi vidijo barve drugače kot ljudje. Primerna barva obleke bo izgubljenemu psu pomagala, da bo lažje videl in prepoznal osebe od daleč.

Medtem, ko preiskujete okolico, se morate večkrat vrniti na »pobeglo« mesto, da bi videli, če se je pes vrnil.

Pomoč in obvestilo sokrajanom

O pobeglem psu se lahko sporoči radijskim postajam, ki v svojem radijskem programu vsakodnevno namenijo vsaj nekaj minut za tovrstne oglase.

Obvesti se tudi vse potencialne in pristojne organe, ki pri iskanju lahko pomagajo: veterinarske klinike, trgovine za male živali, zavetišča, policijske postaje, cestno podjetje, društva za zaščito živali, veterinarske bolnice, …

Bližnji lahko pomagajo tako, da skrbijo za klice in pripravijo oglase medtem, ko se vi posvetite iskanju.

Objavite lahko tudi letake oziroma posterje s sliko in opisom psa ter kontaktnim telefonom.
Ti letaki naj bodo vidni (ne skoparite z barvami) in plastificirani oziroma oblečeni v prozorne plastične srajčke, ki jih bodo ščitile pred slabim vremenom.

Kot oglasni prostor lahko uporabi tudi zadnje steklo vodnikovega prevoznega sredstva.

Pri oglasih ne pozabite navesti:

  • kdaj se je pes izgubil
  • kje se je pes izgubil
  • kako pes izgleda
  • kako se odziva na ljudi in živali
  • kontaktne podatke

Stanje po 24 in stanje po 48 urah

Po 24 urah je potrebno okrepiti iskanje, saj obstaja velika verjetnost, da je psa že nekdo nekje videl ali našel.
Vsakdo, ki je našel izgubljenega psa, mora, po Zakonu, o tem, v roku 24 ur, obvestiti zavetišče, pristojno veterinarsko službo ali pa psa vrniti lastniku, če je ta prepoznan.

Kritična meja iskanja je pri 48 urah, ko je pes že utrujen in hkrati prestrašen ter zbegan, žejen in lačen.
Situacija ga tako zmede, da začne pozabljati dnevne navade in ljudi.

Lahko se zgodi, da se ob našem srečanju tako zmede in preplaši, da ga to požene v beg.
Namesto, da bi pritekel “v objem”, lahko zbeži proč.

V takem primeru, je potrebno ob srečanju s psom ostati miren in pustiti psu, da se sam približa in prepozna vonje.

Napačno je razmišljanje, da v kolikor pes ni ves vesel našega snidenja nas ne mara ali celo, da nas je pozabil.

Po 7 dnevih beganja, se pes lahko ustali v nekem prostoru predvsem, če mu je tam nudena uteha, zaupanje in dostop do hrane.

Najpomembneje!

Med iskanjem se ves čas ostaja pozitiven in se z iskanjem ne odneha.

Naj spodnji primer srečne vrnitve (angleško govoreče) da upanje in voljo do iskanja izgubljenega ljubljenčka…

Viri:
http://www.arhiv.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/pdf1/VURS_pes10_tisk.pdf
http://www.uradni-list.si/1/content?id=80271#!/Zakon-o-zasciti-zivali-%28uradno-precisceno-besedilo%29-%28ZZZiv-UPB2%29

Deli s prijatelji preko: