Pasji sluh - Kako pes slišiPasji mladiček se rodi gluh. Pasji sluh se razvije kasneje. Pes sliši bolje od človeka zaradi možnosti zaznavanja višine frekvenc in možnosti spreminjanja položaja ušes.

Maldičkove slušne sposobnosti se začnejo razvijati nekje med 10. in 14. dnem njegovega življenja.
Pasji sluh se popolnoma razvije nekje pri 21. dnevu starosti.

V vmesnem obdobju se mladiček zanaša izključno na vonj, ki mu razlaga svet okoli njega.

Na seznamu pasjih čutov za preživetje zvok zavzema drugo mesto v pasjem svetu.

Frekvence zvoka, ki jih sliši pes

S pomočjo zaznave višjih frekvenc, je psu omogočeno, da sliši bolje kot človek.
Razpon, oziroma dokazan rang frekvenčne zaznave psa, varira od 35 Hz do 100.000 Hz, odvisno od ugotovitev znanstvenika, ki je izvajal poskuse.

Ivan Pavlov (znan znanstvenik, ki se je ukvarjal z raziskavo slinjenja psov – »Ring A Bell«) je dokazal, da psi reagirajo tudi na zvok pri 75.000 Hz.
Ne glede na zgornjo ali spodnjo mejo zaznavne frekvence zvoka pri psu, je vsekakor v vseh primerih veliko višja od človeške!

Povprečno ocenjena zaznavna frekvenca pri človeku je tako med 20 Hz in 20.000 Hz (10 oktav) in pri psu 40 Hz do 60.000 Hz (10,5 oktave).

Za lažjo predstavo je primerno navesti, da najnižji zvok klavirja doseže višino 27,5 Hz in najvišja 4.186 Hz, kar je v povprečju najbolj zaznaven razpon za človeka.

Na podlagi teh spoznanj se lahko razloži, zakaj psi slišijo pasjo piščalko medtem, ko je človek ne more (ultrazvočni zvoki).

Da pes bolje sliši, spreminja položaj ušes

Ključna prednost psov, kot že omenjeno, je tudi zmožnost spreminjanja položaja ušes, s čimer ojača zvok in njegovo zaznavo.Pasji sluh in premikanje ušes

Pes položaj svojih ušes lahko koordinira z 18 mišicami medtem, ko je človek sposoben premikati svoja ušesa le z 6 ušesnimi mišicami.

Pes tako svoja ušesa lahko postavi pokončno in, oziroma ali, jih rotira v različne smeri, česar človek ne zmore.

Kot zanimivost je primerno navesti tudi, da po smeri, kamor pes obrne svoja ušesa, lahko določi od kje zvok prihaja.
Na primer, če sta oba pasja ušesa usmerjena v smeri gobca, kažeta na to, da zvok prihaja iz tiste smeri.

Niso vsa pasja ušesa enakih oblik

Ob koncu je primerno omeniti tudi obliko pasjih ušes. Tudi ta, sicer ne v zelo veliki meri, vpliva na moč pasjega sluha.

Pasme, ki lahko svoja ušesa postavijo pokončno, zaznajo zvok bolje od tistih, ki tega ne zmorejo.

Labradorec, Zlati prinašalec, Nemški ovčar, Doberman, Rotweiler in ostali ovčarji, so v Avstraliji izbrane pasme slušnih psov, ki se jih usposablja s pomočjo Lions Club-a International, Avstralija.

Kombinacja slišnih frekvenc, možnosti spreminjanja položaja ušes in malček drugačna oblika sluhovoda, kot ga ima človek, sluh psa postavi v do 4x močnejše zmožnosti, kot jih ima človek.

Kaj pes sporoča s položajem svojih ušes, si lahko preberete tukaj.

Deli s prijatelji preko: