Lovimo sončne žarke nad meglo v mestu….
Čez Svetega Tomaža (cerkvica) na Lubnik se zakadimo. Lepa pohodna pot z malo vzpona v zadnjem delu.
Koča je bila odprta. Odlično 🙂 !

Dobrodošli v zbirki galerij “S psom v hribe”, kjer najdete ideje za pohodništvo, nove razgledne točke, planine in potepanja v naravi z vašim psom.
Mogoče se sliši oguljeno, a obiskovanje hribov s psom prepričljivo deluje dobro na našo in voljo naših kosmatincev. Pohodništvo je ne le odlična vadba za telo, je tudi način aktivnega preživljanja prostega časa s pasjim prijateljem.
Pes je odličen spremljevalec na tovrstnih potepanjih in zelo uživa v pohodih, zvokih in vonjih narave.
Ta blog združuje fotogalerije, kratke zapise in navdihe za aktivno preživljanje časa v hribih, gorah in naravi, kjer so naši štirinožni spremljevalci vedno dobrodošli. Namenjen vsem, ki radi hodite v hribe s psom, raziskujete nove pohodniške poti, združujete fotografijo, naravo in pasje dogodivščine.
Ne pozabite, da je kondicijska priprava tako za vodnika kot za psa zelo pomembna. Pomembno je tudi, da poti ali vrhove izbirate glede na pasje kondicijske zmožnosti, situacije in njegovo starost ter zdravstveno stanje.
Vedno poskrbite za dovolj vode (toplotni udar), osnovnoprvo pomoč za psa in vodnika, nadzor nad psom in spoštovanje drugih pohodnikov.
Pes mora biti vzgojen in poslušen, saj ga verjetno ne boste imeli ves čas na povodcu. Pred takim podvigom morate psa nujno naučiti odpoklica in se zavedati, da ne sme motiti ne drugih pohodnikov in ne divjih živali (osnove pasjega bontona). Tudi vi imate radi red in mir v svoji hiši …

Lovimo sončne žarke nad meglo v mestu….
Čez Svetega Tomaža (cerkvica) na Lubnik se zakadimo. Lepa pohodna pot z malo vzpona v zadnjem delu.
Koča je bila odprta. Odlično 🙂 !

Žalostno bledične ali ljubezensko brezčutne narcise (ključavnice) so pobelile poljane Planine pod Golico. Čudovite so!
Proti Veliki Golici smo stopili in iz pomladi v zimo na sneg stopili.

#nanos; dobesedno 😉
Veš tisto, ko greš na daljši pasji sprehod, pa jo potem obrneš proti Grmadi in pristaneš na Nanos-u…

Na Roblek bom ošel, bom lju’bco sabo vzel. Tam, kjer živi star pastir, užival bom z ljub’co gorski mir… (Avsenik).
Gaženje po aprilskem snegu skoraj iz doline. Na Roblekov dom na Begunjščico nas je pripeljal.

DANES je vedno tisti odličen dan za dobro družbo in magična doživetja.
Se sliši staromodno? Brez skrbi, navada ne bo prišla iz mode 😉
Snežni Veliki in Mali Snežnik v tako čistem ozračju, da smo videli vse do morske obale. Odlično!

Ja, Ti, Meta. Druge nočem. Samo tebe vzamem… (Ivan Tavčar).
Iz doline na Blegoš smo se podali. Na drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na vrhu pričaka mogočen razgled na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Debela peč prepriča z vso svojo lepoto. Prepričljivo en najlepših pohodov pri nas.
Tišina, širina, svoboda, ujeta sreča. Daleč stran od človeške megle.
Zelo dostopen dvatisočak, ki ga slovenci zelo radi obiskujemo.

Mali možic spleza na velikega Možica, se napoti na Šavnik, spotakne ob Slatnik in pomalica na Soriški planini. Vsak ima svojo pot k sanjam.

Z morske obale do snežnih poti Slavnika. Eksplozija jesenskih barv nam obarva razglede, pridih burje oblikuje sončne oblake.

Vsak vrh je dosegljiv, če le ne prenehaš …
Začelo se je s pohodom, nato se je hrib postavil navzgor.
Odkrivali smo prelepe razglede vse do izvira pod Bašeljskim sedlom in Kališča. Odlična izbira!

Ko se narava obarva v oranžne macesne, se jesenska predstava pred Jalovcem prične.
Tako “blizu”, da se ga skorajda z roko dotakneš… Prava jesenska pravljica.
Slemenova špica je ena bolj obiskanih pohodnih poti…

Jesenska mavrica na Zelenici s prvimi snežinkami.
Iz zelene v rjavo, nato v rumeno se zlijejo barve. Nagajivo se primeša tudi bela, tako malo, le za okus 🙂

Ko pobegneš iz meglene Ljubljane proti Julijcem, a še ne veš, da boš taisti dan užival na 1844 metrih …
Črna prst je popolnoma presenetila. Navdušenja je bilo veliko in še več.

Sem bil malček preveč razigran… Je krava (za)mukala in se mama prašička (raz)jezila. Dobro, da sem bil hiter :O)
Planina Prevala in planina Planinca tokrat 🙂

Na Talež čez Savo. Švrk in si gor. Hop na (ta)zadnjo in mrzlo pijačo predse v lovski koči. Noge v zrak. Razgled. In dnevna soba je popolna.

“Še bl žwo, bl n’ro, bl na poskok.” Hmm, lahko se pasji kosmatinec heca, ki ima pogon na vse štiri. Dobrča je kar dobra vaja za grizenje kolen.

Prelepa panorama, dobra hrana in pijača premamijo človeka. Široki pašniki osrečijo srčke naših kosmatinov. Menina planina!

Ko severnik na Veliki Poljani zabrije, pohitimo, da se v koči čimpreje okrepimo. Naša pasja sreča ne pozabi ves čas s seboj nosit drva.

Ko se Sveti Ožbolt ovije v barve žafrana razgled dobi romantičen pridih… Pomlad je tu! Ptički se ženijo… No, ne samo ptički 😉

No, pa gremo. Eno tako, malo bolj resno 🙂 Tako zelo resno, da je kosmatinec drva do koče nosil (je tako pisalo na tabli ;)).

Sončen, zimski dan na sv. Jakobu v pasji družbi. Smo odšli na izlet, pa je bil na koncu to kar mali pohod. Sneg je noge dobro utrudil.

Ko na Ratitovec -Altermaver greš, da ujameš topel, jesenski dan. Odlična motivacija za prvi pohod. Komaj čakamo na naslednjega!